Jedro

Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker toženko v pritožbenem postopku zastopa le eden od direktorjev, čeprav je določeno in v poslovni register vpisano skupno zastopstvo, je šteti, da takšni pritožbi nista dovoljeni. Nedovoljeni pritožbi pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 343. členom ZPP zavrže.

Izrek

I. Pritožbi se zavržeta.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo razsodilo, da je dolžna toženka plačati tožniku regres za letni dopust za leti 2019 in 2020 ter plačo za mesece od aprila 2020 do julija 2020 v višini, ki je razvidna iz izreka, in s pripadajočimi obrestmi. Višji zahtevek je zavrnilo ter pridržalo odločitev o pravdnih stroških za končno odločbo. S sodbo je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja med pravdnima strankama, da je delovno razmerje trajalo do dne 4. 1. 2021, ko je pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo. Razsodilo je, da je toženka dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 20. 7. 2020 do 4. 1. 2021, vključno s plačo, da je dolžna plačati prispevke in davke ter tožniku izplačati neto plače z obrestmi. Zahtevek za vrnitev na delo in priznanje vseh pravic od 5. 1. 2021 dalje je zavrnilo. Odločilo je, da je toženka dolžna plačati pravdne stroške tožnika v višini 1.919,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del delne sodbe iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je toženka družba z mešanim lastništvom. Zastopata jo direktorja A.A. in B.B. skupno, kar je razvidno iz poslovnega registra. Sodišče prve stopnje je bilo seznanjeno, da toženka zaradi odsotnosti drugega direktorja B.B. nima poslovne in pravne sposobnosti. Postopek bi moralo prekiniti. Toženki bi lahko postavilo začasnega zastopnika. Toženka se v postopku zaradi pravdne nesposobnosti ne more braniti. Ne more opravljati pravdnih dejanj. Poseženo je v njeno pravico do enakega varstva pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del delne sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V pritožbi zoper ugodilni del navedene sodbe sodišča prve stopnje toženka uveljavlja vse pritožbene razloge. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pritožbi ponavlja razloge iz pritožbe zoper delno sodbo. Poleg tega še navaja, da je bilo poseženo v njeno pravico do pritožbe. Testa sorazmernosti poseg v pravico do pritožbe ne bi prestal. Sodišče prve stopnje na narok ni vabilo drugega direktorja toženke B.B.. Ni ga zaslišalo. Poseglo je v toženkino pravico do izjavljanja. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v zadevi razsodilo, ne da bi bila toženka pravilno zastopana v pravdi, je samovoljno (prim. sklep Up-103/97). Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožnik podaja odgovor na prvo pritožbo toženke. Prereka njene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del delne sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi nista dovoljeni.

6. Obe pritožbi toženke je podal direktor A.A.. Iz poslovnega registra je razvidno, da ima toženka od 16. 7. 2020 (že pred vložitvijo tožbe v tem sporu) dva direktorja, A.A. in B.B., ki oba zastopata družbo skupno (tako navaja tudi toženka v pritožbah).

7. Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker toženko v pritožbenem postopku zastopa le eden od direktorjev, čeprav je določeno in v poslovni register vpisano skupno zastopstvo, je šteti, da takšni pritožbi nista dovoljeni. Nedovoljeni pritožbi pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 343. členom ZPP zavrže. 8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, čigar odgovor na pritožbo ni bil potreben, sam krije svoje stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).