Jedro

V drugem odstavku 9. člena Zakona o zemljiški knjigi je uzakonjeno načelo pravnega prednika, ki pravi, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice se spremeni tako, da se vpis ne dovoli.".

Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom Dn 286580/2016 z dne 21.9.2016 dovolila vpis služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 1037/2 k.o. A. in v korist parc. št. 1041/1,1043/1,1043/2 in 1039/0 vse k.o. A.. Vpis je bil opravljen na podlagi pravnomočne sodbe. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasni ugovor, v katerem je navajal, da ni bil pravdna stranka v pravdni zadevi, v kateri je bila izdana sodba, ki v tej zadevi predstavlja listino, ki je podlaga za vpis. Zemljiškoknjižna sodnica je njegov ugovor zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

Takšno odločitev nasprotni udeleženec izpodbija s pritožbo v kateri navaja, da je bila listina, na podlagi katere naj bi se opravil predlagani vpis - pravnomočna sodna odločba izdana v postopku, v katerem nasprotni udeleženec ni bil pravdna stranka, zato ga sodba ne zavezuje in na njeni podlagi tudi ne more priti do spremembe tabularnega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da predlagani vpis ni dovoljen.

Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

V drugem odstavku 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je uzakonjeno načelo pravnega prednika, ki pravi, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. To načelo je konkretizirano tudi v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki v prvi alineji določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere (pravice) se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi. Predlagateljica predlaga vknjižbo služnostne pravice peš hoje in vožnje preko parcele št. 1073/2 na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. III P317/2014 v zvezi s sodbo II Cp 3415/2016 Višjega sodišča v Ljubljani, ki sta bil izdani v pravdnem postopku, ki je tekel med O. M. kot tožečo stranko in J. Z. in J. V. kot toženo stranko. Po vpogledu v zemljiško knjigo sodišče ugotavlja, da je kot edini lastnik nepremičnine s parcelno št. 1073/2 vknjižen pritožnik. Da je slednji pravni naslednik J. Z. in J. V., pa predlagateljica v tem postopku ni trdila in tudi ne izkazala, zato vpisa ni mogoče dovoliti.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko drugega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo tako, da je odločilo, da vpis ni dovoljen.

V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Ker relevantnih specialnih določb za zemljiškoknjižni postopek ni, predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.