Jedro

Glede na pojasnjeno je zato zmotno prepričanje pritožnika, da je sodišče pri določanju pripadajočega zemljišča vezano zgolj na prostorske akte in upravna dovoljenja. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odstop od svojega pravnomočnega sklepa z dne 27. 12. 2016 oziroma svojih razlogov za takšno odločitev ni navedlo, prav tako je v izpodbijanem sklepu povsem zgrešeno ugotavljalo stroške po posameznih postavkah.

Izrek

I. Pritožba M.J. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točki V. in VI. izreka potrdi.

II. Pritožbi upravnika S.t d. o. o. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v: - IX. točki izreka znesek 3.142,00 EUR nadomesti z zneskom 4.292,00 EUR, - X. točki izreka v tretjem odstavku znesek 785,50 EUR nadomesti z zneskom 1.073,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I. izreka ugotovilo, da je parcela ID znak 1333/4 pripadajoče zemljišče stavbe z naslovom M., Ulica h. M. in S. 2 (ID znak stavbe 1767, stoječa na parceli ID znak 1330). V točki II. izreka, da je parcela ID znak 1333/4 splošni skupni del stavbe ID znak 1767 in je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ID znak 1767. V točki III. in IV. izreka je ugotovilo, da je parcela ID znak 1333/3 skupno pripadajoče zemljišče stavbe z naslovom M., Ulica 2 in stavbe z naslovom M., Ulica h. M in S. 4 (ID znak stavbe 1707, stoječa na parceli ID znak 1335/2) ter da je parcela ID znak 1333/3 skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov stavb ID znak 1767 in 1707. Nadalje je ugotovilo, da so parcele ID znak 1132/8, 1333/7, 1335/8, 1335/11, 1333/6, 1328, 1333/5 in 1333/2 skupno pripadajoče zemljišče stavb z naslovi M., Ulica h. M in S. 2, Ulica h. M in S. 4, Ulica h. M in S. 6 (ID znak stavbe 1659, stoječa na parceli ID znak 1341/2) in Ulica h. M in S. 8 (ID znak stavbe 1618, stoječa na parceli ID znak 1340/1) ter da so slednje parcele skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov stavb ID znak 1767, 1707, 1659 in 1618 (točka V. in VI. izreka). Sklenilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa zemljiški knjigi odredijo vpisi kot so navedeni v zgornjih točkah ter da sta priglasitelja postopka tudi S.F. in U.T. (točka VII. in VIII. izreka). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so v postopku nastali skupni stroški v višini 3.142,00 EUR ter upravnikom stavb M., Ulica h. M in S. 4, Ulica h. M in S. 6 in Ulica h. M in S. 8 naložilo, da v rezervni sklad etažnih lastnikov stavbe Ulica h. M in S. 2, plačajo vsak znesek v višini 785,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IX. in X. izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta priglasitelj postopka M.J. ter družba S., d. o. o. kot upravnik večstanovanjske stavbe z naslovom Ulica h. M in S. 2. Oba predlagata razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stroškov postopka ne priglašata.

3. Pritožnik M.J. izpodbija sklep sodišča prve stopnje v točki V. in VI. izreka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP)1 in zmotne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP). Navaja, da iz urbanističnega mnenja izhaja, da je bila izgradnja parkirne hiše na parceli 1328 in ureditev okolja ter parkirišč stavb z naslovi M.u. 57 in 58 ter ulic h. M in S. od 1 do 8, predvidena in izvedena v skladu s situacijskim načrtom kareja S-33 jug, pri čemer tako iz celotne gradbene kot lokacijske dokumentacije, kakor tudi mnenja urbanista izhaja, da je ob izgradnji vseh stavb, tj. tudi stavb na naslovu M.u. 57 in 58, veljal normativ dve parkirni mesti na eno stanovanje ter da so bila dostopna mesta in parkirišča namenjena za normalno skupno rabo vseh sedmih stolpičev. Trenutno število parkirnih mest ustreza normativu eno parkirno mesto na tri stanovanja, kar pa je v nasprotju z urbanističnem mnenjem ter tudi v nasprotju s prostorskimi in upravnimi odločbami na katere je sodišče vezano. Sodišče prve stopnje tudi ni opravilo dokazne ocene ali so bila parkirišča predvidena in zgrajena že ob izgradnji stavb ali so bila predmet naknadne izdelave, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, da parkirna hiša na parceli 1328 predstavlja pripadajoče zemljišče tudi stavbam na naslovu M.u. 57 in 58, saj v nasprotnem primeru normativu parkirnih mest ne bo zadoščeno.

4. Upravnik S. d. o. o. se pritožuje zoper tožko IX. in X. izreka sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi s sklepom z dne 11. 6. 2016 njemu kot upravniku stavbe naložilo plačilo predujma za stroške priprave strokovne podlage za določitev pripadajočega zemljišča, in sicer v višini 4.292,00 EUR. Navedeni znesek je bil plačan iz sredstev rezervnega sklada stavbe z naslovom Ulica h. M in S. 2, pri čemer ostali udeleženci postopka stroškov niso zalagali. V isti zadevi je sodišče prve stopnje nato dne 27. 12. 2016 izdalo sklep o stroških za pripravo izvedenskega mnenja podjetja G.b.M d. o. o., in sicer v skupnem znesku 4.292,00 EUR. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje višino skupnih stroškov ugotovilo napačno, v nasprotju s svojim sklepom z dne 27. 12. 2016, prav tako ni navedlo razlogov za odstop od svoje prejšnje odločitve. Zaradi napačno ugotovljene višine skupnih stroškov je sodišče prve stopnje napačno odmerilo tudi višino plačil upravnikov stavb z naslovi Ulica h. M in S. 4, 6 in 8. Pravilna višina skupnih stroškov glasi 4.292,00 EUR, zato bi se stroški med stavbami morali porazdeliti tako, da bi na vsako stavbo odpadel znesek 1.073,00 EUR.

5. V odgovoru na pritožbi Uprastan d. o. o. kot upravnik etažnih lastnikov stavbe na naslovu Ulica h. M in S. 6, M., glede pritožbe M.J. ne podaja navedb, glede pritožbe družbe S. d. o. o. pa navaja, da se v primeru izkazanega plačila stroškov v višini 4.292,00 EUR, le-ta znesek sorazmerno razdeli med vse stavbe v postopku.

6. SZ Sm. d. o. o. kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica h. M in S. 4 in 8 v odgovoru na pritožbo upravnika S. d. o. o. navaja, da so v znesku 4.292,0 EUR zajeti stroški, ki so izključno vezani na večstanovanjsko stavbo na naslovu Ulica h. M in S. 2, zato so ugotovljeni stroški v višini 3.142,00 EUR pravilni. Glede pritožbe M.J. pa navaja, da garažni objekt uporabljajo in vzdržujejo vsa leta izključno lastniki večstanovanjskih stavb na naslovu Ulica h. M in S. 2, 4, 6 in 8, M., pri čemer je garažni objekt postavljen tudi na območju teh stavb. Večstanovanjski stavbi M.u. 57 in 58 sta prometno povsem ločeni od garažnega objekta in ga tudi ne uporabljata, razen M.J. Večstanovanjska stavba na naslovu M.u. 58 ima 12 parkirnih mest in ne zgolj 8, pri čemer je v samem garažnem objektu skupno 36 mest, kar predstavlja 9 parkirnih mest na posamezno večstanovanjsko stavbo Ulica h. M in S. 2, 4, 6 in 8. Pa tudi sicer so bile navedene stavbe zgrajene v letu 1975 zato primerjave normativa parkirnih mest na stanovanje ni moč upoštevati.

7. Upravitelj družbe SGP S., d. o. o. – v stečaju je v odgovoru na pritožbi navedel, da predmetni postopek za nasprotnega udeleženca ni ustvaril dodatnih stroškov, ki bi bremenili stečajno maso, zato se do pritožb vsebinsko ne opredeljuje.

8. Pritožba M.J. ni utemeljena, pritožba upravnika S. d. o. o. je utemeljena.

9. Glede na to, da pritožnika izrecnih kršitev postopka ne izpostavljata, je sodišče druge stopnje preizkusilo tiste, na katere pazi po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP) in teh ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za ta postopek tudi vsa pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilne materialne zaključke, razen v delu, kjer je odločalo o stroških postopka in njihovem plačilu, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

K pritožbi M.J. 10. Dne 19. 7. 2017 je stopil v veljavo ZVEtL-1, ki v prvem odstavku prehodne določbe 57. člena med drugim določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. Glede na to, da je ZVEtL-1 stopil v veljavo tekom postopka na prvi stopnji, je moralo sodišče prve stopnje za odločitev uporabiti materialne določbe 43. člena ZVEtL-1. Ta zakon, za razliko od njegovega predhodnika (ZVEtL), po katerem je bilo treba pri določitvi pripadajočega zemljišča prvenstveno izhajati iz prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena (šesti odstavek 30. člena ZVEtL),2 pa kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva ter s tem sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče in to je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo. Sodišče prve stopnje je upoštevalo 1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno; 2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno; 3) preteklo redno rabo zemljišča in 4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. 11. Glede na pojasnjeno je zato zmotno prepričanje pritožnika, da je sodišče pri določanju pripadajočega zemljišča vezano zgolj na prostorske akte in upravna dovoljenja, prav tako ne drži, da iz mnenja urbanista, tj. podjetja A. d. o. o.3 izhaja ugotovitev, da so dostopna mesta in parkirišča garažne hiše namenjena normalni skupni rabi tudi stavb na naslovu M.u. 57 in 58. Nasprotno. Urbanist je pojasnil, da je v danem primeru pripadajoče zemljišče namenjeno rabi vseh štirih stab v Ulici h. M in S. 2 do 8. Enako mnenje pa izhaja tudi iz poročila izvedenca geodetske stroke z dne 30. 11. 2016 (Geodet biro M., d. o. o.).4 Sicer drži, da iz mnenja urbanista izhaja, da naj bi projektna dokumentacija zagotavljala normativ glede števila parkirnih mest glede na število stanovanj, tj. dve stanovanji na eno parkirno mesto in na kar se pritožnik v bistvenem sklicuje, vendar postopek po ZVEtl-1 ni namenjen zagotavljanju oz. pridobivanju parkirnih mest, ampak zgolj ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da se ob stavbah na naslovu M.u. 57 in 58 nahajajo dvorišča s parkirnimi mesti, ki predstavljajo zaključene celote k posamezni stavbi,5 medtem ko se na drugi strani ob stavbah na naslovu Ulica h. M in S. 2 do 8 nahajajo parkirišča le na parc. št. 1132/8 in v parkirni hiši parc. št. 1328. Takšen zaključek je po mnenju sodišča druge stopnje pravilen ter v skladu s 43. členom ZVEtl-1, saj je sodišče prve stopnje zraven prostorske pogojenosti in funkcionalne povezanost zemljišča, tj. garažne hiše s posamezno stavbo, upoštevalo tudi neposredno redno rabo zemljišča. V kakšnem smislu naj bi bil čas izgradnje garažne hiše pomemben, pritožnik ni pojasnil, zato sodišče druge stopnje te presoje ni moglo opraviti.

12. Vsled navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da parc. št. 1328 na kateri stoji parkirna hiša, ne predstavlja pripadajočega zemljišča večstanovanjskim stavbam na naslovu M.u. 57 in 58. K pritožbi upravnika S. d. o. o. 13. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je upravnik S. d. o. o. zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, v konkretnem primeru večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica h. M in S. 2, M., zato je njegova procesna legitimacija za vložitev pritožbe podana.

14. Pritožnik pravilno opozarja na napačno ugotovitev, da so v postopku nastali skupni stroški v višini 3.142,00 EUR. Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 6. 2016 upravniku večstanovanjske stavbe S. d. o. o. naložilo, da v roku enega meseca od prejema sklepa plača predujem za stroške priprave strokovne podlage za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom Ulica h. M in S. 2, M., in sicer v višini 4.292,00 EUR. Po plačilu predujma je sodišče prve stopnje imenovalo izvedenca G.b.M d. o. o., pri čemer je ta po opravljenem izvedenskem delu sodišču prve stopnje predložil stroškovnik skupaj z računom (l. št. 100 spisa) v skupnem znesku 4.292,00 EUR. Tako priglašene stroške je sodišče prve stopnje imenovanemu izvedencu s sklepom z dne 27. 12. 2016 priznalo in mu odmerilo nagrado v celotni priglašeni višini, tj. 4.292,00 EUR. Navedeni sklep je postal pravnomočen dne 19. 1. 2017. Drugi stroški v postopku niso nastali.

15. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odstop od svojega pravnomočnega sklepa z dne 27. 12. 2016 oziroma svojih razlogov za takšno odločitev ni navedlo, prav tako je v izpodbijanem sklepu povsem zgrešeno ugotavljalo stroške po posameznih postavkah (npr. priprava elaborata za katastrski vpis parkirne hiše in elaborat parcelacij) ter nato te stroške ugotovilo v višini, ki ni bila priglašena niti ne izhaja iz računa izvedenca. Izvedenec je v računu namreč priglasil naslednje stroške: 1.1. vsa potrebna geodetska dela v višini 942,62 EUR, 1.2. vpis stavbe v KS in odmera zsp v višini 1495,90 EUR, 1.3. urbanistično mnenje 1.079,51 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 4.292,00 EUR, pri čemer iz stroškovnika z računom ne izhaja, da bi izvedenec kakšne stroške vezal izključno na večstanovanjsko stavbo na naslovu Ulica h. M in S. 2, niti jih kot take ni priznalo sodišče prve stopnje v svojem sklepu z dne 27. 12. 2016. 16. Z ugotovitvami, da znašajo stroški za pripravo elaborata za katastrski vpis parkirne hiše 1.825,00 EUR (1.495,90 EUR x 22% DDV) ter stroški za pripravo elaborata parcelacij 1.317,00 EUR (942,62 EUR x 22% DDV), pa ne samo, da je sodišče prve stopnje na novo ugotovilo stroške izvedenca, ampak je pri vsaki posamezni postavki obračunalo 22% DDV posebej, kar pa ni dovoljeno. Izvedensko delo je bilo poverjeno G.b. M. d. o. o. ta pa je v okviru svojega dela sodišču predložil še urbanistično mnenje družbe A. d. o. o., pri čemer slednja svojih stroškov ni posebej priglašala ampak so zajeti v stroškovniku izvedenca. Tudi ta strošek je bil v pravnomočnem sklepu z dne 27. 12. 2016 v celoti priznan, zato ni razloga, da ga sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo.

17. Skupaj nastali stroški v postopku znašajo 4.292,00 EUR, zato je potrebno te razdeliti po enakih delih na vsako stavbo z naslovi Ulica h. M in S. 2, 4, 6 in 8, M.. Etažni lastniki stavb z naslovi Ulica h. M in S. 4, 6 in 8, M. morajo zato v rezervni sklad vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu Ulica h. M in S. 2, M. plačati vsak znesek v višini 1.073,00 EUR.

18. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo M.J. zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Pritožbi upravnika S. d. o. o. je ugodilo in jo spremenilo v obsegu razvidnem iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

19. Udeleženci pritožbenega postopka svojih stroškov niso priglasili, zato je odpadla potreba po njihovem odločanju.

1 ZPP se uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP; v 216. členu ZNP-1 je določeno, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov), slednji pa se uporablja na podlagi 3. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljiča (v nadaljevanju ZVEtl-1). 2 V zvezi s tem glej tudi sklep VSRS II Ips 86/2014 z dne 3. 7. 2014. 3 List. št. 80 do 99 spisa. 4 List. št. 74 spisa. 5 Pritožnik navaja, da je ob stavbah na naslovu M.u. 57 in 58 zagotovljenih (zgolj) 8 parkirnih mest, pri čemer je upravnik večstanovanjskih stavb na naslovu Ulica h. M in S. 4 in 8, SZ Sm., v odgovoru na pritožno navedel, da je ob stavbi M.u. 58 zagotovljenih 12 parkirnih mest, prav tako iz vpogleda v aerofoto posnetek (priloga C9) izhaja, da se ob navedenih stavbah nedvomno nahaja več kot 8 parkirnih mest in ki tudi predstavljajo zaključene celote k navedenim stavbam.