Jedro

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo toženki naložilo, da v roku 15 dni izstavi tožnikom notarsko overjeno zemljiškoknjižno listino z izrecnim in nepogojnim dovoljenjem, da se v zemljiški knjigi pri nepremičninah parceli št. 1256/3, 1256/11, 1256/10, 1256/12 vse k.o. X. vknjižijo kot solastniki S., sedaj A. O., G. O.in S. O., vsak z deležem do 1/3, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožečim strankam povrniti pravdne stroške v znesku 779,59 EUR.

2. Zoper sodbo se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožila toženka. Najprej ugovarja krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani. Meni, da je na podlagi 57. člena ZPP izključno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah. Tudi ni pogojev za izdajo zamudne sodbe po 3. in 4. točki 318. člena ZPP, saj iz navedbe v tožbi ne izhaja perfektnost pravnega posla v času sklepanja pogodbe. Ker so bili tožniki mladoletni, je pogoj za vknjižbo darilne pogodbe pravnomočna odločba CSD o odobritvi posla. Ker je šlo za kmetijsko zemljišče, bi morala pridobiti tudi potrdilo kmetijskega oddelka U. T., da odobritev posla ni potrebna. Toženka je podpisala darilno pogodbo, a je bila ta s pogodbo o razvezi darilne pogodbe z dne 27. 10. 2011 razvezana. O tej pogodbi bi lahko več povedala T. R.. Tožnik G. O. je podpisal umik tožbe in preklic pooblastila odvetniku H.. Tožniki pa so tudi povedali, da je vse v zvezi z darilno pogodbo urejala njihova mama N. L., ki je sedaj v zaporu zaradi različnih kaznivih dejanj in tudi goljufij. Tožniki o tožbi ničesar ne vedo, babice ne tožijo in to tudi ni njihova volja. Če pa sodišče meni, da je darilna pogodba perfektna, pa bi moralo v sodbo povzeti celo pogodbo, vključno z bremenom, ki so ga prevzeli tožniki (5. točka darilne pogodbe).

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe, tožena stranka pa naj tožeči stranki povrne tudi stroške odgovora na pritožbo. Opozarja, da je prvotožnica S. O. spremenila ime in se sedaj imenuje A. O. (odločba U. L. št. 211-304/2013-5 z dne 1. 3. 2013).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka najprej ugovarja krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Razlogom pritožbe ni mogoče slediti. V konkretnem primeru gre za obligacijski zahtevek, vrednost spora pa je tožeča stranka ocenila na 80.000,00 EUR, kar pomeni, da je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za rešitev zadeve (prvi odstavek 32. člena ZPP).

5. Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 338. člena ZPP določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav ta pritožbeni razlog pa toženka uveljavlja v pritožbi, kot to izhaja iz njene vsebine. Zamudna sodba se na podlagi 318. člena ZPP izda, če toženka v postavljenem roku ne odgovori na pravilno vročeno tožbo in so izpolnjeni nadaljnji pogoji navedeni v citirani zakonski določbi, zlasti da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V obravnavanem primeru toženka na vročeno tožbo ni podala odgovora, zato se šteje, da so trditve v tožbi resnične, iz teh trditev pa izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, to je zahteve, da toženka tožnikom izstavi notarsko overjeno zemljiškoknjižno listino z izrecnim in nepogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice vsakega do 1/3 na podarjenih nepremičninah v k.o. X.. Zakaj iz navedbe v tožbi izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je prvo sodišče jasno in pravilno obrazložilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje. Toženka z navajanjem drugačnih oziroma novih dejstev v pritožbi ne more izpodbijati dejanskega stanja, kot ga je na podlagi tožbenih navedb ugotovilo prvo sodišče na podlagi že citirane določbe drugega odstavka 338. člena ZPP in tudi na podlagi določbe prvega odstavka 337. člena istega zakona, ki določa prepoved navajanja pritožbenih novot. 6. Glede na posamezne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče samo v pojasnilo dodaja, da je mladoletne otroke ob sklepanju darilne pogodbe zastopal njihov zakoniti zastopnik oče. Ob vložitvi tožbe so bili vsi tožniki že polnoletni in kakršnakoli odobritev posla s strani CSD ni potrebna. Upravna enota potrdi pravni posel potem, ko je pogodba z zemljiškoknjižnim dovolilom overjena pri notarju in ne preje. O umiku tožbe, ki ga je podal tožnik G. O., je prvo sodišče že odločilo s sklepom z dne 12. 1. 2012 (sklep na list. št. 32) in je umik zavrglo. Glede vpisa bremena – točka 5. darilne pogodbe z dne 1. 4. 2004 pa bo morala zahtevo tožnikom podati toženka.

7. Glede na vse spredaj navedeno torej pritožba tožene stranke ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji. Odgovor na pritožbo za pravdo ni bil potreben strošek in ga zato krije tožeča stranka sama.