Jedro

Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.

Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijanem delu (tč. II, III, IV izreka sklepa) in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu odločitve sklenilo, da se nepremičnine parc. št. 1768/0 k.o. x. in posamezna dela št. 1629 in 20, stavba št. 8 k.o. x., ki so v solasti udeležencev, vsakega do ½, razdružijo s prodajo in razdelitvijo izkupička v sorazmerju z njunimi solastnimi deleži (tč. II izreka sklepa); da se terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1103/0 in 1104/0 k.o. x. , ki predstavlja skupno premoženje obeh udeležencev, vsakega do ½, razdruži tako, da pripade v celoti predlagatelju, ki je dolžan nasprotni udeleženki izplačati 79.114,00 EUR v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa, z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo depoziti za dobo treh mesecev s tem, da obresti tečejo od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila (točka III izreka sklepa); da ima nasprotna udeleženka na prej omenjeni terjatvi zastavno pravico do plačila celotnega zneska 79.114,00 EUR s pripadajočimi obrestmi (tč. IV izreka sklepa).

Predlagatelj je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sklep v izpodbijanem delu in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da se fizična delitev ne opravi zgolj v primeru, če obstajajo nujne okoliščine v zvezi s samo stvarjo, zaradi katerih ni možna. Subjektivne okoliščine, kamor sodi tudi nezainteresiranost po pridobitvi izključne lastnine, niso upoštevne oziroma so upoštevne samo pri dokazovanju upravičenega interesa, kadar si glede njega pri določeni stvari solastniki konkurirajo. Kadar obstaja več nepremičnin, fizična delitev ne pomeni, da je potrebno vsako posamezno nepremičnino razdeliti na posamezne fizične dele, ampak se v sodni praksi brez izjeme delitev opravi tako, da se različne nepremičnine dodelijo v izključno last določenemu udeležencu. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o tem, zakaj ni možna fizična delitev na način, da se posamezna nepremičnina kot celota dodeli v izključno last enemu od udeležencev, morebitna razlika v vrednosti solastninskih deležev pa doplača. Opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da je potrebno pri odločanju o delitvi fizično razdeliti tudi nepremičnine, za katere ne izkazuje interesa nihče. Sodišče ni upoštevalo, da gre pri terjatvi, ki je predmet delitve, dejansko za nepremičnino. Udeleženca sta na naroku z dne 12.1.2011 sklenila dogovor, da se terjatev obravnava kot nepremičnina. Po sporazumu strank je bila njena vrednost ugotovljena kot vrednost nepremičnine. Sodišče je zato napačno obravnavalo terjatev povsem ločeno od obeh nepremičnin. Terjatve pa sodišče tudi ne bi smelo deliti, saj so predmet postopka lahko zgolj stvari, ne pa premoženjske pravice, kot to izhaja iz 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je dopustilo delitev terjatve in jo v samem postopku delitve tudi na tak način obravnavalo. Poudarja, da nasprotna udeleženka s fizično delitvijo oziroma dodelitvijo obeh nepremičnin v njeno izključno last ne bi bila v ničemer prikrajšana. Sodišče bi moralo vse te nepremičnine fizično razdružiti. Predlagatelju, ki je izkazal upravičen interes dodeliti v izključno last nepremičnino oziroma terjatev, nasprotni udeleženki pa nepremičnini parc. št. 1768/0 k.o. x. ter posamezna dela št. 169 in 20, stavba št. 8, k.o. x..

Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Predmet delitve v tem postopku sta dve nepremičnini in sicer parc. št. 1768/0 k.o. x., ki v naravi predstavlja hišo na B. ter posamezna dela št. 169 in 20, stavba št. 8, k.o. x. , ki v naravi predstavljata poslovni prostor. Obe navedeni nepremičnini sta v solasti vsakega od udeležencev do ½. Hkrati je predlagatelj predlagal tudi delitev skupnega premoženja v polovičnem deležu vsakega od udeležencev, ki predstavlja terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine na parc. št. 1103/0 in 1104/0 k.o. x. . Predmet te nepremičnine so stavbna parcela, stanovanjska hiša, garaža in shramba. Na naroku za glavno obravnavo sta udeleženca predlagala, da naj se vrednost terjatve enači z vrednostjo nepremičnine. Predlagatelj je v vlogi z dne 15.4.2009 uveljavljal močnejši interes za prevzem terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine na omenjenih nepremičninah, predlagateljica naj prejme obe nepremičnini, njemu pa naj se naloži izplačilo razlike v vrednosti. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh. Takšno delitev zakon izrecno ne predvideva, vendar ni z njim v nasprotju in jo sodna praksa na predlog enega od udeležencev dopušča (1). Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen Stvarnopravnega zakonika, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezni nepremičnini in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina. O takšni fizični delitvi bi moralo sodišče odločiti glede na izkazan upravičen interes posameznih udeležencev (drugi odstavek 70. člena SPZ).

V skladu z določilom četrtega odstavka 70. člena SPZ ima civilna delitev zgolj podrejeno naravo. V poštev pride, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Takšnih okoliščin prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je fizični delitvi izognilo zato, ker nasprotna udeleženka ni bila zainteresirana za prevzem nepremičnin. To pa glede na prej navedeno določilo četrtega odstavka 70. člena SPZ ni razlog za opustitev prizadevanja za fizično delitev.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko ni sledilo predlagateljevemu predlogu. S tem je ostalo dejansko stanje v izpodbijani odločbi nepopolno ugotovljeno, saj ne vsebuje ugotovitev vrednosti solastninskih deležev udeležencev in ugotovitve vrednosti obeh nepremičnin. Na podlagi določila 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku je bilo zato treba razveljaviti sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in v tem obsegu vrniti zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) V primerljivih pravnih sistemih je tudi izrecno zakonsko predvidena, npr. hrvaški Zakon o vlastništvu in drugim stvarnim pravima, člen 52.