Jedro

Ob upoštevanju jezikovne in teleološke metode razlage je s plačilom izvršitelju obveznost izpolnjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnice ugodilo in predmetni izvršilni postopek ustavilo (1. točka izreka) ter odločilo, da upnik sam nosi stroške izvršilnega postopka, priglašene z vlogo z dne 28. 11. 2013 (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Zmotno je, da je dolžnica svojo obveznost v celoti izpolnila na veljaven način s tem, ko je terjatev poravnala izvršitelju. Kot je že navedel, od izvršitelja ni dobil nobenega nakazila. Izvršilni postopek je končan, ko je dolžnik dejansko poplačan. Izvršiteljeva naloga je, da opravi izvršilna dejanja, med katera sodi tudi prevzem gotovine. Upnikova terjatev je poravnana šele, ko upnik od izvršitelja prejme nakazilo in ne zgolj s tem, ko izvršitelj prevzame gotovino. Navedenemu sledita tudi odločbi Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Cp 261/2005 z dne 21. 6. 2005 in Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 4735/2005 z dne 2. 11. 2005. Opozarja tudi na dolžnost izvršitelja, da na podlagi 55. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izda pobotnice v treh izvodih na obrazcu IZV št. 5-pobotnica za vsak denarni znesek, ki ga prevzame ali odvzame od dolžnika. V predmetni zadevi je izvršitelj izdal le blagajniški prejemek. Izvršitelj je kršil tudi 58. in 60. člen Pravilnika, ki mu nalagata, da mora o vsakem opravljenem dejanju sestaviti zapisnik. Odločitev sodišča, da se postopek ustavi, je tako nepravilna. Glede zavrnjenih stroškov meni, da jih je priglasil pravočasno in upravičeno, saj je njegova terjatev v celoti odprta. Stroški so bili priglašeni v skladu z 38. členom ZIZ in Odvetniško tarifo in so bili potrebni. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžnici pa naloži v plačilo priglašene pritožbene stroške upnika s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče druge stopnje se strinja z zavzetim stališčem v izpodbijanem sklepu, da dolžničino plačilo izvršitelju pomeni veljavno izpolnitev obveznosti. 53. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik) govori o prostovoljni izpolnitvi obveznosti, in sicer določa, da mora izvršitelj od dolžnika ali tretjega prevzeti plačila ali druge dajatve, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja in dolžniku ali tretjemu, ki je s svojo dajatvijo obveznost dolžnika izpolnil, izročiti listine, ki jih je izvršitelju v ta namen izročil pristojni organ ali upnik, pobotnico in druge listine v skladu s tem pravilnikom. Če dolžnik ali kdo drug zanj izvršitelju v celoti izpolni obveznost, izvršitelj ne prične oziroma ne nadaljuje z opravo izvršilnih dejanj. Ob upoštevanju jezikovne in teleološke metode razlage je torej s plačilom izvršitelju obveznost izpolnjena. Izvršitelj je tako oseba, ki jo je zakon določil kot upravičenca, kateremu se lahko veljavno izpolni naloženo obveznost (280. člen Obligacijskega zakonika). Drugačno stališče, zavzeto v odločbah, ki so starejšega datuma in na kateri se sklicuje upnik, sodišča v predmetni zadevi ne zavezujejo(1).

7. Res pa je, kar pravi pritožnik, da v obravnavanem primeru izvršitelj ni izpolnil svojih nadaljnjih obveznosti, ki se mu jih nalaga (izvršitelj je pri opravljanju dela vezan na Pravilnik in mora opravljati svoje naloge v okviru, pod pogoji in na način, ki jih določajo zakoni in na podlagi zakona izdani predpisi), in tako dolžnici ni izdal pobotnice (55. člen Pravilnika), sestavil zapisnika (58. člen Pravilnika) in opravil poplačila upnika (63. člen Pravilnika), vendar navedena dejanja oziroma opustitev predpisanih obveznosti ne morejo iti v breme dolžnici(2). Če izvršitelj pri opravljanju svoje službe krši določbe zakona in predpisov, je disciplinsko odgovoren (298. člen ZIZ in nadaljnji), zaradi česar lahko pride do odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja ter posledično do njegove razrešitve (287. člen ZIZ), kar se je zgodilo tudi konkretnemu izvršitelju. Izvršitelj pa je odgovoren za vso škodo, ki nastane zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti (289. člen ZIZ) in mora v ta namen pod prisego skleniti zavarovalno pogodbo (285. člen ZIZ), tako da se upnik lahko poplača oziroma pokrije svojo škodo iz zavarovalne vsote.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po opravljenem in obrazloženem obračunu terjatve pravilno zaključilo, da je dolžnica z izkazanim plačilom zneska 1.254,17 EUR pred rubežem dne 16. 1. 2009 v celoti prostovoljno poravnala upnikovo terjatev. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je zato pravilna.

9. Pravilna pa je tudi odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, da upnik sam krije svoje stroške izvršilnega postopka, priglašene z vlogo z dne 28. 11. 2013. Določbe o stroških postopka v izvršilnem postopku, o načinu njihovega uveljavljanja ter o tem, kdo jih mora nositi, so urejene v 38. členu ZIZ. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je vodilo za odločitev o upnikovih stroških potrebnost stroškov za konkretno izvršbo. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka. Strinjati se je sicer, da so upniku nedvomno nastali stroški, ki jih je izvršitelj Z. K. imel s preklicanim rubežem, vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da teh stroškov ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo, katere bi bila na podlagi 38. člena ZIZ dolžna kriti dolžnica. Upnikova terjatev je bila pred tem, dne 16. 1. 2009, že v celoti realizirana in s tem izvršba končana. Tudi sicer je treba v primerih preklicanih rubežev presoditi, ali in v kakšni višini so bili stroški v konkretnem primeru potrebni za samo opravo izvršbe(3).

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.

(2) Glej dopise sodišča in Zbornice izvršiteljev Slovenije, da razrešeni izvršitelj spisov in morebitnih prejetih plačil ni predal svojim naslednikom.

(3) Primerjaj odločbi VSL sklepa I Ip 1007/2009 z dne 13. 5. 2009 in III Cp 1247/2005 z dne 6. 4. 2005.