Jedro

Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD.

Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Pritožnik in nasprotna udeleženca krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina po pokojni G. K. obsega parcelo št. 752/3 k.o. X (I. točka izreka), na podlagi oporoke z dne 7.9.1999 in dopolnitve oporoke z dne 28.9.2000 razglasilo kot oporočna dediča zapustničinega sina B. K. in hčer N. S. tako, da dedujeta zapuščino vsak do ½, za volilojemnika pa razglasilo zapustničinega zunajzakonskega partnerja J. M. in v njegovo korist določilo ustanovitev dosmrtne brezplačne osebne služnosti uporabe in užitka parcele št. 752/3 k.o. X (II. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil udeleženec J. M. in navedel, da mu sodišče nepravilno ni priznalo statusa dediča in pravic, ki iz tega izhajajo. Udeleženec je kot zunajzakonski partner nedvomno dedič po pokojni G. K.. To je bilo ugotovljeno tudi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1814/2002-1 z dne 2.9.2002. Sodišče je tudi v postopku P 663/2010-I udeleženca štelo kot enega izmed sodedičev, zaradi česar je njegov zahtevek za povrnitev vlaganj zavrnilo, pri tem pa navedlo, da mora biti udeleženčeva terjatev iz naslova vlaganj upoštevana in jo mora udeleženec dobiti ob delitvi zapuščine. Sodišče bi v sklepu o dedovanju moralo upoštevati, da je udeleženec zakoniti dedič in bi mu moralo v okviru zapuščinskega postopka priznati tudi terjatev iz naslova vlaganj, ki jih je zapustnica udeležencu v oporoki izrecno priznala. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da vrednost volila presega udeleženčev nujni delež, zaradi česar sodišče udeležencu ni priznalo ničesar več. Udeleženec meni, da mu nujni delež pripada poleg volila, saj zapustnica z oporoko svojega zunajzakonskega ni mogla izključiti iz zakonitega dedovanja pripadajočega alikvotnega deleža na zapuščini. Po 27. členu Zakona o dedovanju gre nujnemu dediču del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju. Sodišče je vrednost volila tudi nepravilno ovrednotilo, ker ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin, čeprav le-te izhajajo že iz oporoke. Sodišče je namreč udeležencu volilo ovrednotilo, kakor da gre za brezplačno naklonitev, kar pa ne drži, saj je zapustnica v oporoki navedla, da v zameno od svojega zunajzakonskega partnerja pričakuje, da ji bo v starosti in bolezni nudil vso potrebno pomoč, nego in postrežbo. Zapustnica je tudi določila, da je udeleženec dolžan poskrbeti za njen pogreb in nato grobišče stalno oskrbovati, kar še sedaj ves čas izvaja. Vrednosti volila torej ni mogoče izračunati na način, kakor da je udeleženec pravico do bivanja pridobil brezplačno in mu upoštevati zgolj korist, ki naj bi jo imel zaradi bivanja v nepremičnini. Pri ugotavljanju višine koristi volila sodišče neutemeljeno ni upoštevalo, da je udeleženec že s trenutkom smrti zapustnice imel tudi status dediča in sicer glede na oporoko nujnega dediča, ki mu pripada polovica zakonitega, v tem primeru 1/6. Kot vrednost volila zato ni mogoče upoštevati najemnine v celoti, temveč kvečjemu v deležu, ki presega njegov delež. Izvedenka je pri vrednotenju volila upoštevala pravico do brezplačnega uživanja in uporabe hiše z vsemi kletnimi prostori, garažo in leseno zgradbo izven hiše, z vsem inventarjem in opremo. 33. člen Zakona o dedovanju določa, da preživelemu zakoncu, ki je živel z zapustnikom v skupnem gospodinjstvu, na podlagi zakona pripadajo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni zadovoljevanju vsakodnevnih potreb kot so pohištvo in druga hišna oprava. Ti predmeti se izločijo v korist zakonca.

3. Nasprotna udeleženca sta v odgovoru na pritožbo navedla, da je iz zapustničine oporoke in njene dopolnitve jasno razvidno, da sta oporočna dediča sin B. K. in hči N. S., zapustničin zunajzakonski partner J. M. pa je na podlagi oporoke le volilojemnik. Udeleženec v tej tožbi meša oporočno in zakonsko dedovanje in iz navedenega podaja pravno zmotne zaključke. V predmetni zadevi ima oporočno dedovanje prednost, zato se upoštevajo določbe oporoke in v tej luči se izkaže, da je sklep sodišča popolnoma zakonit. Udeleženec izvedeniškega mnenja ni prerekal in se je z njim v celoti strinjal, zato so ugovori v pritožbi povsem neutemeljeni in prepozni. Preprost matematičen izračun pokaže, da je vrednost volila večkrat presegla vrednost kakršnokoli vlaganj. Vlaganja so bila minimalna, šlo je le za vzdrževanje nepremičnine. Sodišče je tudi povsem pravilno zaključilo, da zapustnica v oporoki ni izrecno navedla, da dobi volilojemnik poleg volila tudi nujni delež.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 47. členom Zakona o dedovanju (ZD) se volilo, voljeno zakonitemu dediču, vračuna v njegov dedni delež, razen če iz oporoke izhaja, da je bila oporočiteljeva volja, da dobi dedič volilo zraven svojega deleža. Neutemeljena je pritožbena navedba, da pritožniku nujni delež pripada poleg volila, ker ga zapustnica z oporoko kot zunajzakonskega partnerja ni mogla izključiti iz zakonitega dedovanja pripadajočega alikvotnega deleža na zapuščini. Zapustnica pritožniku z oporoko res ni mogla odvzeti položaja zakonitega (nujnega) dediča, ker pa ga je v oporoki določila kot volilojemnika, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 47. člena ZD. Ker je nujni delež zakoniti dedni delež(1) in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da iz oporoke in dopolnitve oporoke ne izhaja, da bi bila zapustničina volja taka, da bi pritožnik dobil volilo zraven svojega dednega deleža. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju volje oporočiteljice utemeljeno oprlo na zapis(2) v dodatku k oporoki z dne 7.9.1999 (pri red. št. 4), ki tudi po mnenju višjega sodišča omogoča prav nasproten zaključek in sicer, da je zapustnica želela, da pritožnik dobi le volilo in ne deleža na nepremičnini in se je celo zavedala, da bi mu delež šel kot zunajzakonskemu partnerju.

6. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da vrednost volila (49.500,00 EUR) presega vrednost pritožnikovega nujnega deleža (26.666,67 EUR), kar pomeni, da njegov nujni delež ni prikrajšan oziroma, da iz naslova nujnega dednega deleža iz zapuščine ne more nič zahtevati. Dodati je še treba, da ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila(4). Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje pritožniku ni priznalo statusa dediča in pravic, ki iz tega izhajajo. Sodišče prve stopnje ga v izreku odločbe ni navedlo, ker je s sklepom o dedovanju zapuščino (nepremičnino) pravzaprav tudi razdelilo, po vračunanju volila pa pritožniku solastniški delež na predmetu zapuščine ne pripada. Ker v konkretnem primeru ni bilo soglasja o pritožnikovih vlaganjih, tudi ta terjatev ni mogla biti predmet izpodbijanega sklepa. Pritožnik zmotno meni, da bi moralo biti o vlaganjih odločeno v zapuščinskem postopkom, torej s sklepom o dedovanju. Zapisa(5) v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3409/2010 z dne 17. 11. 2010 namreč ni mogoče razumeti na način, za katerega si prizadeva tožnik. Delitev zapuščine, kot že povedano, ni predmet zapuščinskega postopka, še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko o vlaganjih še ni bilo pravnomočno odločeno in je njihov obstoj in višina med udeleženci sporna.

7. Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vrednosti volila res ni upoštevalo, da je bil pritožnik že v času zapustničine smrti(6) solastnik nepremičnine v višini njegovega nujnega deleža (1/6), kar bi bilo po mnenju pritožbe treba ustrezno upoštevati pri uporabnini, vendar navedeno na pravilnost sklepa ni vplivalo. Glede na izvedensko mnenje (vrednosti volila in nepremičnine pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekal, zato gre tudi za nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), bi tudi ob zmanjšanju vrednosti volila za 1/6 (za 8.250,00 EUR), preostala vrednost v višini 41.250,00 EUR še vedno presegala vrednost nujnega deleža. Prepozno je v postopek uvedena tudi pritožbena trditev, da je izvedenka volilo nepravilno ovrednotila kot brezplačno naklonitev, čeprav je zapustnica v oporoki navedla, da od pritožnika pričakuje protidajatve v obliki skrbi zanjo, oskrbovanja groba ipd. Pritožniku so bila ta dejstva znana ves čas postopka, v pripombah na izvedensko mnenje (vloga na red. št. 112) tega ni trdil, zato višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbenih trditev o odplačnosti naklonitve ni upoštevalo. Enako velja za pritožbeno trditev, da je izvedenka pri vrednotenju volila upoštevala pravico brezplačnega uživanja nepremičnine z vsem inventarjem in opremo, torej predmeti, ki se na podlagi 33. člena ZD izločijo v korist zakonca.

8. Zaradi navedenih razlogov in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 174. čelna ZD.

(1) Nujni dedič je privilegirani zakoniti dedič, ki mu zakon zagotavlja minimalni del zapuščine.

(2) „glede na to, da svojemu izvenzakonskemu partnerju M. J. ne zapuščam v last kakršnegakoli deleža nepremičnin, čeprav bi imel do tega pravico...“

(3) Kreč-Pavić, Komentar Zakon o nasljeđivanju, stran 70

(4) V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ne sledi stališčem teoretikov, da se o vračunanju daril (tudi volil) odloča v posebnem postopku delitve zapuščine in ne v zapuščinskem postopku (prim. npr. VSL II Cp 1660/2005 z dne 8. 11. 2005)

(5) Da se bo terjatev upoštevala ob delitvi zapuščine oziroma, da mora (pri)tožnik svojo zatrjevano terjatev dobiti ob delitvi zapuščine.

(6) Pritožnik je kot kot nujni dedič pravi dedič, na katerega je (tako kot na ostale dediče) prešla zapuščina v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD).