Jedro

Toženka v sklepu ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku uspela, saj je bil ustavljen, ker je bila tožničina terjatev poplačana, in navaja znesek, ki je bil iz naslova BPP izplačan za stroške odvetnika. Glede ostalih okoliščin iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki so pomembne za uporabo te določbe se ne izreče oziroma jih sploh ne ugotavlja. Predvsem pa toženka ne obrazloži, zakaj v zadevi ni uporabila določbe drugega odstavka istega člena ZBPP. Iz sicer skopih razlogov izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, pa tudi tožbenih navedb, namreč izhaja, da je bila tožnici BPP odobrena za izterjavo preživnine.

Izrek

Tožbi se ugodi ter se sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 275/2005 z dne 21. 7. 2016, odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka sklenila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa na transakcijski račun toženke plačati znesek v višini 277,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je prihodek proračuna Republike Slovenije.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila tožnici z odločbo, št. Bpp 275/2005 z dne 1. 6. 2005, odobrena redna BPP za sestavo predloga za izvršbo zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, št. P 28/2003 z dne 21. 10. 2004, in sodbe Višjega sodišča v Kopru, št. I Cp 280/2005 z dne 16. 3. 2005, in za oprostitev plačila stroškov tega izvršilnega postopka. Iz naslova odobrene BPP so bili poravnani stroški v višini 277,66 EUR (66.537,99 SIT), in sicer stroški odvetnika po sklepu, št. Bpp 275/2005 z dne 23. 8. 2005. Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, št. 0621 I 185/2005 z dne 18. 12. 2007, izhaja, da je bil izvršilni postopek ustavljen, ker je bil upnik v celoti poplačan. Toženka citira prvi odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter ugotavlja, da se, ker je bila tožnici terjatev poplačana, šteje, da je v postopku uspela, zato je dolžna povrniti iz naslova BPP izplačane stroške. Tožnico poziva, da to stori v 15 dneh od prejema sklepa, ker bo sicer toženka sprožila postopek prisilne izvršbe in v njem terjala glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožnica navedeni sklep izpodbija s tožbo v upravnem sporu ter smiselno predlaga njegovo odpravo. V laični tožbi in njeni dopolnitvi pojasnjuje, da gre za enostarševsko družino, višina njenega dohodka je nizka, preživlja pa še sina študenta. V času, ko je bila primorana pridobiti BPP, ni bilo govora o tem, da bo BPP v primeru uspešne izterjave zaostale preživnine morala vrniti. Iz navedenih razlogov in zato, ker je zadeva zastarala, toženki predlaga odpravo dolga v celoti.

4. Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. Tožba je utemeljena.

7. V izpodbijanem sklepu toženka kot pravno podlago za odločitev navaja določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec do BPP, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, Republiki Sloveniji dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Toženka v sklepu ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku uspela, saj je bil ustavljen, ker je bila tožničina terjatev poplačana, in navaja znesek, ki je bil iz naslova BPP izplačan za stroške odvetnika. Glede ostalih okoliščin iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki so pomembne za uporabo te določbe (po kateri se vrača samo razlika med iz naslova BPP plačanimi stroški in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija od nje izterjala v skladu s 46. členom ZBPP) se ne izreče oziroma jih sploh ne ugotavlja. Predvsem pa toženka ne obrazloži, zakaj v zadevi ni uporabila določbe drugega odstavka istega člena ZBPP. Iz sicer skopih razlogov izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, pa tudi tožbenih navedb, namreč izhaja, da je bila tožnici BPP odobrena za izterjavo preživnine. Drugi odstavek 48. člena ZBPP pa določa, da upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V tej zakonski določbi zajeti kategoriji prejemkov sta, upoštevaje njuno naravo oziroma namen, izločeni iz obveznosti, ki sicer za upravičenca do BPP velja iz naslova uspeha v postopku in s tem povezane pridobitve premoženja oziroma dohodkov na podlagi prvega odstavka 48. člena ZBPP. Zakonska ureditev je bila v tem delu enaka tudi pred novelo ZBPP-C; glede preživnine je bila izjema podana že vse od sprejema ZBPP. Tudi sodna praksa se je v tem smislu že večkrat izrekla (npr. sodbe tega sodišča, III U 86/2015 z dne 23. 4. 2015, II U 71/2013 z dne 3. 4. 2013, I U 2245/2011 z dne 4. 1. 2012 in I U 297/2011 z dne 9. 3. 2011). Navedeno kaže na zmotno uporabo določb 48. člena ZBPP v obravnavanem primeru. Kakšna druga podlaga, po kateri bi se vračilo iz naslova BPP izplačanih stroškov lahko naložilo tožnici, namreč iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidna.

8. Pomanjkljive razloge sklepa je mogoče pripisati (tudi) načinu vodenja postopka, v katerem je bil sklep izdan. V skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, glej prvi in tretji odstavek 9. člena, prvi odstavek 138. člena, prvi odstavek 145. člena ter tretji in četrti odstavek 146. člena), ki se v zadevi uporabljajo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP, mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, stranko pred izdajo odločbe oziroma sklepa seznaniti z njimi in z dokazi, na podlagi katerih jih je ugotovil, ter ji dati možnost, da se o tem izjavi ter zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Toženka navedenih določb zakona v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni upoštevala. Sklep je izdala, ne da bi tožnico pred tem seznanila z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev, in ji dala možnost, da se o njih izreče. Odločitev je med drugim oprla na sklep, št. Bpp 275/2005 z dne 23. 8. 2005, s katerim tožnica glede na podatke predloženih spisov ni bila seznanjena. Nadalje, tudi kolikor je podana zakonska podlaga za vračilo izplačane BPP s strani upravičenca do BPP, je treba v obrazložitvi odločitve opredeliti časovni potek dejanj v postopku ter ugotoviti, kdaj je bilo opravljeno izplačilo sredstev iz naslova BPP, kdaj je toženka pridobila možnost, da zahteva njihovo povračilo od upravičenca do BPP, in katera dejanja s tem namenom in kdaj je opravila. S temi okoliščinami tožnica ni bila seznanjena oziroma jih toženka sploh ni ugotavljala, saj tudi sam sklep zadostnih razlogov v tej smeri nima, čeprav bi glede na podatke spisov lahko bili pomembni za odločitev z vidika zastaranja, ki je po prevladujoči sodni praksi tega sodišča relevantno tudi za tovrstne obveznosti upravičenca do BPP (glej sodbe III U 10/2016 z dne 26. 2. 2016, II U 376/2015 z dne 14. 10. 2015 in III U 191/2015 z dne 3. 9. 2015).

9. Razlogi izpodbijanega sklepa torej kažejo na to, da pri njegovi izdaji zakon ni bil pravilno uporabljen in da tudi niso bila ugotovljena vsa za odločitev pomembna dejstva, toženka pa je zagrešila bistvene kršitve pravil postopka v smislu 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Sodišče je zato na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek toženki. Ta bo odločitev, da mora upravičenka do BPP vrniti iz naslova BPP izplačana sredstva, lahko sprejela samo, če bo ugotovila, da je za to podana dejanska in pravna podlaga, pri čemer je po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

10. Glede na naravo in potek obravnavanega postopka sodišče dodaja, da ZBPP upravičeno zasleduje cilj, da se iz naslova BPP izplačani stroški v čim večji meri in čim prej povrnejo v proračun, saj to omogoča nadaljnje financiranje BPP in s tem uresničevanje pravice do sodnega varstva strank, ki so v takšnem socialnem položaju, da teh stroškov same ne zmorejo. Vendar je s tem povezane postopke treba voditi skladno z zakonom. Organ za BPP mora v postopku, kot je obravnavani, skrbeti za varstvo javne koristi, obenem pa mora stranki omogočiti, da uveljavi svoje pravice, oziroma skrbeti, da njena nevednost in neukost nista v škodo njenih pravic (7. člen ZUP). Šele po pravilno vodenem postopku, v katerem se ugotovijo vse relevantne okoliščine in izda skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP obrazložena odločba, je stranki dana polna možnost odločitve o tem, ali in s katerimi ugovori bo uveljavljala sodno varstvo oziroma ali bo izkoristila v ZBPP predvideno možnost sklenitve pisnega dogovora o načinu vračila BPP.