Jedro

Če je bilo v upravnem sporu presojano le, ali so bili strankini zahtevki pravilno zavrženi, se obnove postopka ne more utemeljevati z navajanjem razlogov za vsebinsko utemeljenost istih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 100. člena ZUS-1 zavrglo tožnikov predlog za obnovo sodnega postopka v zadevi U 1375/2006. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da je tožnik v vlogi z dne 28. 5. 2008, naslovljeni kot "zadeva U 1375/2006-10 obnovitev sodbe", navedel, da je sodba v navedeni zadevi zanj nična, in zahteval, da se takoj razpiše obravnava. Sodišče prve stopnje mu je nato dne 6. 6. 2008 poslalo dopis, v katerem ga je pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, kako naj obravnava njegov dopis z dne 28. 5. 2008, in mu pri tem pojasnilo, kakšni so zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka. V odgovoru na navedeni poziv sodišča je tožnik navedel, da zahteva obnovo postopka, ker je bilo razsojeno brez njegove prisotnosti, kot nov dokaz pa je navedel dohodninsko odločbo, v kateri je zaradi neurejenega katastra nepravilno določen katastrski dohodek, iz istega razloga pa je prišlo tudi do nepravilnosti pri subvencijah. Tako dopolnjeno vlogo tožnika je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za obnovo postopka in ga zavrglo.

2. V laični pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnik ponavlja razloge, zaradi katerih meni, da obnova sodnega postopka utemeljena. Izrecno se sklicuje na 1. in 9. točko prvega odstavka 96. člena ZUS-1 in navaja, da je nov dokaz dohodninska odločba, iz katere izhaja, da davčna uprava za izračun katastrskega dohodka uporablja drugačne podatke kot Agencija za kmetijske trge. Če bi agenciji prijavil takšne površine, bi prejel znatno večja sredstva za subvencije. Površine so iste kot za sporno leto 2004, ko ni dobil subvencije, zato se sprašuje, zakaj je prej dobil subvencije in zakaj dobiva subvencije tudi sedaj. Zatrjuje tudi, da mu v postopku ni bila dana možnost udeležbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V določbi 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je določeno, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku; po določbi 9. točke istega člena se postopek obnovi, če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. V drugem odstavku 96. člena ZUS-1 je določeno, da se sme obnova zaradi razlogov iz 1. točke prejšnjega odstavka dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. V skladu 99. člena ZUS-1 je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti razloge za obnovo in dokaze oziroma okoliščine, ki razloge verjetno izkazujejo (2. točka navedenega člena). Če stranka ne izkaže, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten, sodišče predlog za obnovo s sklepom zavrže (prvi odstavek 100. člena ZUS-1). Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z navedenimi pravnimi podlagami in utemeljeno zavrglo tožnikov predlog za obnovo sodnega postopka.

5. V zvezi z uveljavljanim obnovitvenim razlogom iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik tega razloga ni verjetno izkazal. Obnove postopka, ki se nanaša na dodelitev subvencij za leto 2004, namreč tožnik ne more utemeljevati s sklicevanjem na subvencije, ki so bile dodeljene v kasnejših letih (od 2005 do 2008). Pri tem je pravno pomembno tudi, da se je v obravnavanem upravnem sporu odločalo o tem, ali so bili tožnikovi zahtevki za subvencije pravilno zavrženi, kar pomeni, da se ni presojalo, ali so po vsebini utemeljeni. Zato tožnik tudi obnove postopka ne more utemeljevati z navajanjem razlogov za vsebinsko utemeljenost istih zahtevkov. Poleg navedenega Vrhovno sodišče tudi opozarja, da tožnik niti ni upravičen zahtevati obnove iz razlogov po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, saj sodišče prve stopnje v obravnavanem upravnem sporu ni samo ugotavljajo dejanskega stanja, ampak je odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku.

6. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podan obnovitveni razlog iz 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Neizvedba glavne obravnave v nasprotju z določbami ZUS-1 oziroma kršitev načela kontradiktornosti lahko predstavljala le pritožbeni ali revizijski razlog in ne razlog, zaradi katerega bi bila mogoča obnova sodnega postopka. Poleg tega Vrhovno sodišče RS opozarja na svoje stališče (glej npr. sklepe VI Ips 1/2006 z dne 1. 10. 2008, I Up 718/2007 z dne 21. 8. 2008 in I Up 986/2004 z dne 23. 1. 2008), po katerem lahko obnovitveni razlog iz 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 uveljavlja le prizadeta oseba (3. alineja 16. člena ZUS-1), ki bi morala biti udeležena v prvotnem postopku, pa ji sodišče tega ni omogočilo. V obravnavanem primeru pa predlagatelj obnove ni bil prizadeta oseba v upravnem sporu, ampak tožnik.

7. Glede na to, da v obravnavnem primeru niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti kršitve, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člen ZUS-1 pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.