Jedro

Pritožnica denarna sredstva ima in ni predložila nikakršnega dokaza, da bi poskušala prekiniti pogodbo o vezavi sredstev v višini 16.000,00, poleg tega pa po lastnih navedbah razpolaga tudi z vozilom v višini 12.000,00 EUR. Zato v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za predlagano oprostitev sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka po odvetniku. Sodna taksa znaša 3.825,00 EUR, pritožnica pa se preživlja z minimalnimi zneski, ki jih dobi od svoje družine in prijateljev, kar ne zadošča za zadovoljevanje njenih osnovnih življenjskih potreb. S skupnim premoženjem pravdnih strank ne more razpolagati, saj ga tožena stranka odtujuje in obremenjuje. Tožeča in prvotožena stranka sta zakonca v postopku razveze njune zakonske zveze. Premoženje s katerim tožeča stranka v tem trenutku razpolaga je osebni avtomobil v vrednosti 12.000,00 EUR, denar na njenem transakcijskem računu v znesku 2.994,67 EUR in na varčevalnem računu 100,37 EUR. Z denarnimi sredstvi v višini 16.000,00 EUR ne more razpolagati, ker so vezana pri banki. Tožnica bi od pogodbe lahko odstopila samo v sporazumu z banko. Enostranski odstop ni mogoč. Seštevek premoženja s katerim tožnica v tem trenutku lahko prosto razpolaga ne zadošča niti za plačilo sodne takse. Navaja, da jo je isto sodišče v zadevi pod opr. št. P 3028/2012 v sklepu 27. 12. 2012 na podlagi istih podatkov že oprostilo plačila sodne takse. Neupravičena zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse bo imelo za posledico, da bo tožeči stranki nezakonito onemogočeno sodno uveljavljanje njenih pravic in s tem kršene njene ustavne pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zadevi je na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 366.a člena ZPP odločila višja sodnica posameznica.

5. Na podlagi določila 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) odloča sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke, ki mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članovo o premoženju, prihrankih in dohodkih v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejša vsebina izjave o premoženjskem stanju in oblika obrazca, na katerem se izpolni izjava je predpisana s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08, Pravilnik).

6. V konkretnem primeru je tožnica ob vložitvi tožbe zaprosila za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Predlogu je priložila pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki pa jo v rubriki B - podatki o premoženjskem stanju izpolnila dvomljivo. Zato je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti preverilo njene navedbe v izjavi o premoženjskem stanju skladno z določilom četrtega odstavka 12. člena ZST-1. Na podlagi podatkov pridobljenih po uradni dolžnosti je ugotovilo, da ima tožnica vezan depozit v višini 16.000,00 EUR, da ima pri NLB odprta dva računa, na katerih ima razpoložljiva denarna sredstva, in sicer na klasičnem računu 2.984,98 EUR, na varčevalnem računu pa 100,37 EUR. Pritožnica torej denarna sredstva ima in ni predložila nikakršnega dokaza, da bi poskušala prekiniti pogodbo o vezavi sredstev v višini 16.000,00, poleg tega pa po lastnih navedbah razpolaga tudi z vozilom v višini 12.000,00E EUR. Preživninskih obveznosti ne navaja. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje sodišču prve stopnje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za predlagano oprostitev sodne takse. Sodišče pri svoji odločitvi glede oprostitve plačila sodne takse ni vezano na morebitne drugačne odločitve prvostopenjskih sodišč. Tako ugotovljeno premoženjsko stanje daje sodišču prve stopnje podlago za pravilno odločitev, in sicer zavrnitev tožničinega predloga za oprostitev plačila sodne takse v višini 3.825,00 EUR. Pravilno odločitev sodišča prve stopnje pa potrjuje tudi vloga tožene stranke z priloženim računom, iz katere sledi, da ima pritožnica očitno dovolj denarja, da si je v letu 2013 lahko plačala storitve kirurškega sanatorija R. v skupnem znesku 12.255,12 EUR.

7. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.