Jedro

Odškodnina za plodove, ki so samostojne stvari in ne delijo pravne usode zemljišča, ne vpliva na vrednost zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A. z dne 25. 4. 2001, s katero je prvostopni organ odločil, da je Slovenska odškodninska družba dolžna kot zavezanka v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe izročiti v korist upravičenke A.A. svoje obveznice v vrednosti 33.351,00 DEM za podržavljeno premoženje, parc. št. 344, 345, 837, 236/103, 838 vl. št. 287 k.o. ..., parc. št. 809/2 vl. št. 263 k.o. ..., parc. št. 122 vl. št. 114 k.o. ..., parc. št. 50/2, 51/1 in 390 vl. št. 199 k.o. ..., katerega vrednost znaša 3,680.156,00 SIT in se od podržavljenja ni bistveno spremenila. Zaradi smrti upravičenke je določil za skrbnico za poseben primer, kateri se v začasno upravljanje izroči vrnjeno premoženje, B.B. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe kot sporno vprašanje izpostavlja, ali se pri izračunu ob podržavljenju dane odškodnine za nepremičnine, podržavljene z odločbo Občinske skupščine, Komisije za arondacijo A. z dne 4. 3. 1964, upošteva celoten znesek odškodnine, ki jo predstavlja odškodnina za zemljišče in odškodnina za sadno drevje, ali le odškodnina za zemljišče. Na podlagi podatkov geodetske uprave ugotavlja, da so bila s to odločbo podržavljena zemljišča njive, travniki in pašniki. Po njeni presoji je prvostopni organ vrednost zemljišč pravilno izračunal po odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS; št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju: odlok), odškodnino, ki je bila plačana za podržavljeno zemljišče, pa je valoriziral na podlagi odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Uradni list RS, št. 24/92 in 33/96, v nadaljevanju: odredba) ter jo primerjal z izračunano vrednostjo zemljišč. Če bi v odškodnini upošteval vrednost sadnega drevja, bi bilo treba z dolarskim količnikom revalorizirati celotno odškodnino in to primerjati z vrednostjo ekstenzivnih sadovnjakov, izračunano po 4a do 4č člena odloka. Pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja je treba uporabljati primerljive kategorije zemljišč. Ker vrednost njiv, travnikov in pašnikov po odloku zajema le vrednost zemljišča, je treba pri ugotavljanju, kolikšna odškodnina je bila dana za podržavljeno zemljišče, primerjati vrednost zemljišča z revalorizirano vrednostjo odškodnine za zemljišča, ne pa tudi z odškodnino za sadno drevje.

Tožeča stranka izpodbija odločbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da sadno drevje ne gre šteti za nepremično premoženje, niti ne gre za premične stvari, temveč so to pritikline, ki delijo usodo glavne stvari. Meni, da se mora upoštevati tudi odškodnina za pritikline na zemljišču, ki je bila določena z odločbo z dne 4. 3. 1964 v višini 86.000 din za 43 sadnih dreves. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Stranka z interesom v tem postopku, BB, na tožbo ni odgovorila.

Zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 72. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odločba US, 13/93-odločba US, 31/93, 24/95-odločba US, 20/97-odločba US, 23/97-odločba US, 65/98, 76/98-odločba US, 60/99-odločba US, 66/00, 66/00-obv. razl., 11/01-odločba US in 54/02-odločba US) se odškodnine, dane na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena tega zakona, pri odločanju o denacionalizaciji ne upoštevajo, razen če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Ne v tej, ne v drugih določbah ZDen ni določeno, kako se upoštevajo posamezne vrste odškodnin, ki so bile dane za podržavljeno premoženje. V obravnavanem primeru so bile z odločbo Občinske skupščine, Komisije za arondacijo A. z dne 4. 3. 1964, podržavljene parcele, po katastrski kulturi pašniki, njive in travniki, odškodnina pa odmerjena za vsako parcelo posebej in še za 43 sadnih dreves.

Ob takem dejanskem stanju je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ocenila, da odškodnine za sadno drevje ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju, ali je ob podržavljenju dana odškodnina presegala, oziroma koliko je presegala 30% sedanje vrednosti podržavljenih zemljišč. Po temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59), ki je bil podlaga za podržavljenje zemljišč, se je denarna odškodnina odmerjala po pravilih, veljavnih za odmero odškodnine pri razlastitvi (59. člen). Po tedanjem zakonu o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12/57) se je odškodnina za kmetijska zemljišča določala v mnogokratniku enoletnega katastrskega dohodka zemljišča, s posebnostmi za posamezne katastrske kulture (členi 35 do 41). Kot izhaja iz arondacijske odločbe z dne 4. 3. 1964, nobena arondirana parcela ni bila po katastrski kulturi sadovnjak, kar potrjuje tudi identifikacijsko potrdilo Občinske geodetske uprave A. z dne 6. 5. 1993, iz same določitve odškodnine pa tudi ni mogoče ugotoviti, za katero parcelo naj bi se odškodnina določila kot za sadovnjak.

Zato v tem primeru po mnenju sodišča sadnega drevja ni mogoče šteti za pritiklino določene parcele, kot se zavzema tožeča stranka v tožbi, ampak za plod. Odškodnina za plodove, ki so samostojne stvari in ne delijo pravne usode zemljišča, pa ne vpliva na vrednost zemljišča. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se arondirana zemljišča, ki bi sicer bila predmet vračanja v naravi, če za to ne bi obstajale ovire, vrednotijo po odloku, ki kot parametre za vrednotenje predpisuje katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja (2. člen), in se torej pri tej določitvi upoštevajo podatki o katastrski kulturi iz tedanjega katastra. Primerljiva ob podržavljenju dana odškodnina je zato samo odškodnina, dana za zemljišča, ne pa tudi odškodnina, posebej dana za sadno drevje. Le ta znesek odškodnine je treba za ugotovitev, kakšen je bil odstotek ob podržavljenju dane odškodnine, prevrednotiti po odredbi. Tožbene trditve, da bi bilo treba upoštevati tudi odškodnino za sadno drevje, so zato tudi po presoji sodišča neutemeljene.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.