Jedro

Zgolj navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodnem delu revizije, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Prvo tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Prvi tožnik je zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo po odvetnici dne 18. 3. 2008 vložil revizijo. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo z revizijo izpodbija prvo tožnik, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo prvega tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 5. 2007. Upravna enota Tržič je z dopolnilno odločbo z dne 19. 11. 2003, med drugim odločila, da je Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SOD), dolžna upravičencem izročiti odškodnino v obliki obveznic SOD, vsakomur v višini 228.573,86 DEM za tam navedeno podržavljeno premoženje v vrednosti 914.295,54 DEM, vsakomur do 1/4. Tožena stranka je z navedeno odločbo ugodila pritožbi SOD zoper navedeno dopolnilno odločbo in spremenila višino 228.573,86 DEM v pravilno višino 7.739,17 DEM ter vrednost 914.295,54 DEM v pravilno vrednost 30.956,71 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident v reviziji niti neposredno niti opisno ne navaja, pa tudi sicer ne izkaže, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, zato njegova revizija ni dovoljena. Zgolj navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodnem delu revizije (114.286,93 EUR oziroma 457.147,77 EUR), brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.

6. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.