Jedro

Stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki običajno ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek odpusta obveznosti dolžnici ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Ugotovilo je, da stečajna dolžnica ni iskala zaposlitve niti upraviteljici ni poročala vse od 14. 11. 2020 dalje, zato je kršila svoje obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep je vložila dolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi stečajne dolžnice ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne ugovor upraviteljice proti odpustu obveznosti. Pritožnica navaja, da je bilo iskanje zaposlitve v času, ko je bila razglašena epidemija (do 15. 6. 2021), objektivno nemogoče. Očitana kršitev je zato trajala zelo kratek čas, in še to v poletnem obdobju. Ob upoštevanju težavnih družinskih in osebnih razmer meni da teža kršitve ni velika.

3. Stečajna upraviteljica je vložila odgovor na pritožbo. Pojasnjuje, da se je brezposelnost v Sloveniji do jeseni 2021 bistveno znižala ter je sedaj najnižja v zadnjih desetih letih, iz česar izhaja, da epidemija ne more biti razlog, da stečajna dolžnica objektivno ne more iskati dela. Navaja, da je bila dolžnica zaradi počitnic v poletnih mesecih odsotna dvakrat po deset dni, torej bi preostalih 21 dni lahko iskala zaposlitev oziroma npr. poslala vsaj po tri prošnje v posameznem mesecu. Prošnje je že pred tem pošiljala po mailu, do katerega je imela ves čas možnost dostopa, kot kažejo objave na njenem facebook profilu. Dolžnica upraviteljice tudi ni obvestila o svojih družinskih razmerah in psihičnih težavah, niti ni predložila zdravniške dokumentacije, ki bi izkazovala, da je zaradi psihičnih težav potrebovala zdravniško pomoč oziroma da ni sposobna za delo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem izpolnjevati dodatne obveznosti, ki jih določa 401. člen ZFPPIPP. Stečajni dolžnik, ki ni zaposlen, je pa sposoben za delo, si mora prizadevati, da najde zaposlitev ter upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (2. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila dolžnica seznanjena z obveznostjo prizadevanja, da si najde zaposlitev, vključno z obveznostjo mesečnega poročanja upravitelju o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kljub temu pa stečajni upraviteljici ni poročala vse od 14. 11. 2020 dalje, niti ni navedla konkretnih dejanj, ki bi jih opravila, da bi našla zaposlitev ter priložila dokazil o takšnih dejanjih. Po presoji sodišča prve stopnje sklicevanje na epidemijo in družinske razmere ne zadošča, da bi lahko šteli, da je dolžnica izpolnila obveznost aktivnega iskanja zaposlitve. Tudi dolžničina odsotnost v trajanju 10 dni v obdobju dveh mesecev, po mnenju prvostopenjskega sodišča, ne more biti razlog za neporočanje o iskanju zaposlitve. Enako velja za dolžničine navedbe o njenem psihičnem stanju, saj iz zdravstvenega potrdila izhaja, da je bila v obravnavi šele od 21. 9. 2021. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da ne gre za enkratno kršitev, temveč se očitani kršitvi nanašata na daljše obdobje pred navedenim datumom. Dejstvo, da dolžnica nima zaposlitve in je niti ne išče, posledično vpliva na stečajno maso in slabše poplačilo upnikov. Sicer pa je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi to, da je že enkrat zavrnilo takšen ugovor, zato je sklenilo, da ob nadaljnjem neizpolnjevanju obveznosti odpust obveznosti dolžnici ne bi bil primeren. Po oceni sodišča prve stopnje imajo navedene kršitve obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP takšno težo, da je posledica, to je ustavitev postopka odpusta, sorazmerna s kršitvijo.

7. Stečajna dolžnica v pritožbi ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da je stečajni upraviteljici dne 14. 11. 2020 poslala zadnje poročilo o iskanju zaposlitve. Prav tako dolžnica ni izkazala, da bi v vsem tem času do vložitve ugovora (9. 9. 2021) oziroma do odločbe sodišča prve stopnje (11. 10. 2021) aktivno iskala zaposlitev. Dolžnica se v pritožbi sklicuje na epidemijo kot na razlog, zakaj svojih obveznosti do junija 2021 ni izpolnjevala ter navaja, da sta nato nastopila poletna meseca, ko delodajalci večinoma ne iščejo novih delavcev.

8. Po presoji pritožbenega sodišča, tako kot je navedlo že sodišče prve stopnje, stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje. Že iz tega razloga ni mogoče pritrditi njeni pritožbeni navedbi, da v tem času iskanje zaposlitve objektivno ni bilo mogoče. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnica ni izkazala, da bi od 14. 11. 2020 dalje sploh iskala zaposlitev, s katero bi prispevala v stečajno maso. Očitek se torej nanaša na to, da dolžnica v tej smeri ni izkazala nobenega truda, ne pa, da se ni zaposlila. Že iz tega razloga dolžnica s sklicevanjem na epidemijo ne more biti uspešna. Navedeno pa velja tudi za obdobje poletnih mesecev. Ker se očitek nanaša na obdobje od 14. 11. 2020 dalje, za odločitev ni bistvenega pomena, ali je bila stečajna dolžnica poleti odsotna enkrat ali dvakrat po 10 dni. V preostalem obdobju je bila dolžnica dolžna iskati zaposlitev oziroma izkazati maksimalno prizadevanje v smeri poplačila upnikov. Vse navedeno velja tudi za očitek, da stečajna dolžnica upraviteljici ni poročala, saj so tudi stiki z upraviteljico že pred tem potekali preko maila. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, dolžnost poročanja ni zahtevna, z njeno kršitvijo pa se upravitelju onemogoča učinkovito vodenje postopka.

9. Dolžnikov interes, da doseže odpust obveznosti, je treba uravnotežiti z interesom upnikov, da dosežejo poplačilo svoje obveznosti. Pri iskanju pravičnega ravnovesja med temi, nasprotujočimi si interesi, lahko sodišče upošteva tudi specifične okoliščine na dolžnikovi strani, kot so njegove družinske razmere in oziroma njegovo psihično stanje. Glede družinskih razmer je dolžnica v postopku pred sodiščem prve stopnje navedla, da ima tri mladoletne hčerke, od katerih najmlajša živi pri njej, s starejšima pa ima stike. Tudi po presoji pritožbenega sodišča navedene družinske razmere ne predstavljajo utemeljenega razloga za to, da dolžnica več kot deset mesecev ni izkazala nobenega prizadevanja v zvezi z iskanjem zaposlitve in poročanjem. V zvezi s psihičnim stanjem pa je dolžnica navedla zgolj to, da je situacija z nekdanjim partnerjem zanjo že vseskozi zelo obremenjujoča, zaradi česar je nedavno poiskala strokovno pomoč in je od 21. 9. 2021 v psihoterapevtski obravnavi zaradi anksiozno-depresivnih simtomov, povezanih s partnerskim odnosom, kar izhaja iz zdravniškega potrdila z dne 26. 9. 2021. Trditev, iz katerih bi izhajalo, da je imela v času od novembra 2020 pa do septembra 2021 psihične težave takšne intenzitete, da zaradi njih ni bila sposobna iskati zaposlitve niti vzdrževati stika z upraviteljico, torej dolžnica pred sodiščem prve stopnje ni podala. Tega pa ne trdi niti v pritožbi. S pavšalno pritožbeno navedbo, da tovrstni psihični problemi (depresivne in anksiozne motnje) nastajajo in se razvijajo dalj časa, zato pritožnica pritožbenega sodišča ni uspela prepričati. Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno sklenilo, da zaslišanje dolžnice ni potrebno, saj trditvena podlaga v tej smeri ni dovolj substancirana. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje razmere oziroma stanja pri dolžnici ustrezno ovrednotilo ter pravilno sklenilo, da dolžnica, tudi ob upoštevanju slednjih, svojih obveznosti glede iskanja zaposlitve in poročanja upraviteljici ni izpolnila.

10. Prav tako je neutemeljen dolžničin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti materialno procesno vodstvo ter poskrbeti, da se navedbe ustrezno dopolnijo. Materialno procesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Ker iz postopka pred sodiščem prve stopnje ni razvidno (prav tako pa tudi ne iz pritožbe), da bi ostale navedbe ali pojasnila stranke nepopolna, pritožnica z golim sklicevanjem na kršitev 285. člena ZPP ne more uspeti.

11. Po presoji pritožbenega sodišča je, glede na vse navedeno, sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da dolžnica odpusta obveznosti ne more doseči. Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da je stečajna upraviteljica zaradi neaktivnosti stečajne dolžnice zoper njo že vložila ugovor zoper odpust obveznosti, ki je bil zavrnjen s sklepom z dne 19. 2. 2021, saj je sodišče prve stopnje tedaj ugotovilo, da ne gre za kontinuirano kršitev. Ob nadaljnjem neizpolnjevanju zakonsko določenih obveznosti, ki je trajalo daljši čas, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da imajo očitane kršitve takšno težo, da je posledica (ustavitev postopka odpusta) sorazmerna s kršitvijo.

12. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.