Jedro

Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, samo revizijska navedba, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, za dovolitev revizije na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetnici dne 20. 3. 2009 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da gre za razlastitev in pri tem za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki ima, zaradi prisilnega odvzema lastninske pravice, zanjo hude posledice. Z obdelavo spornega zemljišča se namreč preživlja. Ker ji bo onemogočen dostop s kmetijskimi stroji do ostalih zemljišč, bo onemogočena tudi obdelava teh zemljišč. Preostanek kmetijskega zemljišča pa zaradi oblike, velikosti in dostopnosti tudi ne bo več primeren za kmetijsko obdelavo. Navaja še, da naj sodišče upošteva, da je razlastitev najhujši poseg države v lastninsko pravico posameznika, ki jo varuje ustava, in je kot takšna nedotakljiva, ter da je odvzem lastninske pravice po ZUreP-1 časovno ločen od faze prejema odškodnine, kar ni v skladu z 69. členom Ustave RS. Opozarja na to, da je upravni organ o razlastitvi odločal prednostno, zato pritožba ne zadrži prenosa lastninske pravice, s tem pa ji je kršena pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Navaja še, da je bilo materialno pravo uporabljeno v nasprotju s sodno prakso.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Škofja Loka z dne 19. 11. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 19. 2. 2008. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da se v korist Republike Slovenije dovoli razlastitev nepremičnin s parc. št. 1 v izmeri 1556 m2 in 2 v izmeri 33 m2, ki sta vpisani v vl. št. ... k.o. ..., kjer je vknjižena lastninska pravica v korist tožnice (1. točka izreka); da se v zemljiški knjigi za navedeni nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist Republike Slovenije (2. točka izreka); da bo upravni organ v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe pozval stranki, da pred upravnim organom skleneta sporazum o odškodnini oziroma o nadomestilu in če v dveh mesecih po pozivu sporazum ne bo sklenjen, lahko katerakoli stranka pred pristojnim sodiščem vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitve nadomestila (3. točka izreka); da pritožba ne zadrži prenosa lastninske pravice in prenosa posesti (4. točka); da je rok za pričetek gradnje objekta štiri leta po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in da stroški niso bili zaznamovani (5. in 6. točka izreka). Tožena stranka je pritožbo tožnice zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Tožnica uveljavlja dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede tega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Pomembno pravno vprašanje je treba po dikciji ZUS-1 presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008) v zvezi s prvim dostavkom 22. člena ZUS-1, pa mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če zatrjuje odstop od sodne prakse, mora na enak način izkazati tudi obstoj sodne prakse od katere, naj bi odločitev odstopala, in v ta namen navesti vsaj opravilne številke zadev, na katere se sklicuje.

8. Navedenega standarda pa revidentka z navedbami, s katerimi utemeljuje dovoljenost revizije, ni izpolnila. Revidentka namreč povsem pavšalno navaja, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in sploh ne navaja, za katero pomembno pravno vprašanje gre, in tudi ne navaja dosedanje sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem oziroma v zvezi odstopom od sodne prakse. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Teh pa revidentka po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala. Revidentka namreč za svoje navedbe o tem, da se z obdelavo zemljišča preživlja, ni predložila dokazov. Iz njenih revizijskih navedb pa izhaja, da ima s sinom sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zato njeno preživljanje po presoji Vrhovnega sodišča ne bo ogroženo. Tudi zatrjevan onemogočen dostop do zemljišč, glede na to, da ima revidentka zakonske možnosti za ureditev dostopa, po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja hude posledice. Navedbe o tem, da preostanek zemljišča ni več primeren za kmetijsko obdelavo, pa bo revidentka lahko uveljavljala v postopku sklenitve sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu za razlaščeno nepremičnino, ki je namenjen prav odpravi posledic, ki bi jih revidentka utrpela zaradi razlastitve. Glede na navedeno revidentka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Ker revidentka zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije ni izkazala, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Izrek o stroških temelji na prvem dostavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.