Jedro

Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 7. 2014 tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo o odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik izpodbijal v tem postopku. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2014. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa mu gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Ker pravni interes ni podan, je treba tožnikovo tožbo zavreči (274. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper začasno odločbo tožene stranke, ker se ni strinjal z višino odmerjene pokojnine. Toženka je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje izdala odločbo dne 9. 7. 2014, s katero je odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 661,10 EUR na mesec od 28. 1. 2014 dalje ter da se s to odločbo nadomesti začasna odločba z dne 30. 12. 2013. Odločba z dne 9. 7. 2014 je postala dokončna in pravnomočna. Sodišče prve stopnje je štelo, da ni več podan tožnikov pravni interes in je tožbo zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da sklep v celoti zavrača, saj iz njega ni razvidno, zakaj je med informativnim izračunom in dejansko odmero višine starostne pokojnine precejšnja razlika, saj so bili izračuni narejeni na podlagi enakih osnov, opravili so jih le različni referenti. Ne zadovolji se z odgovorom toženke, da pokojninska osnova v informativnem izračunu ni bila preračunana s faktorjem 0,732, saj bi se moral ta faktor upoštevati tudi pri drugih. Nadalje navaja, da tudi ni dobil odgovora na pritožbo glede višine plačanih prispevkov s strani delodajalca A., kateri prikazuje drugačne višine prispevkov, kot jih je dejansko plačal. Sam je kot delavec A. v tujini preživel več kot 17 let in meni, da višina njegove pokojnine tega ne odraža. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik s tožbo, vloženo dne 20. 5. 2014, izpodbijal odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 4. 2014 v zvezi z začasno odločbo št. ... z dne 30. 12. 2013, ker se ni strinjal z višino odmerjene pokojnine. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo opozorila, da je bila tožniku dne 9. 7. 2014 izdana odločba št. ..., s katero je bila opravljena dokončna odmera starostne pokojnine in s katero je bila nadomeščena začasna odločba št. ... z dne 30. 12. 2013. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je navedena odločba postala dokončna in pravnomočna.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanji sodišča prve stopnje, navedenimi v 4. točki izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 7. 2014 tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo, ki jo je tožnik izpodbijal v postopku pred sodiščem. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2014. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa mu gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe z dne 20. 8. 2010. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v več zadevah (opr. št. Psp 27/2011 z dne 10. 3. 2011, Psp 424/2011 z dne 22. 12. 2011, Psp 300/2011 z dne 15. 9. 2011), mora vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi zato imeti pravni interes. To pomeni, da bi za tožnika, ki s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke uspeh v postopku pomenil določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči. Kadar pa si tožeča stranka s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, pravni interes ni podan. Kadar pravni interes ni podan, predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe v skladu z določbo 274. člena ZPP, tožbo zavrže. Tožnik v pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na odločitev v predmetni zadevi. Navedbe, ki se nanašajo na to, da še vedno ni izvedel zakaj je med informativnim izračunom in dejansko odmero višine starostne pokojnine precejšnja razlika ter zakaj obstajajo razlike glede višine plačanih prispevkov s strani njegovega delodajalca ter da njegova starostna pokojnina ne odraža njegovega 17 letnega dela v tujini, niso relevantna za rešitev predmetne zadeve. Navedena vprašanja bi tožnik lahko izpostavil, v kolikor odločba tožene stranke z dne 9. 7. 2014 ne bi postala dokončna in pravnomočna. Tožnik se je z izdano odločbo tožene stranke z dne 9. 7. 2014 in višino odmerjene starostne pokojnine očitno strinjal in se zato zoper njo ni pritožil. Na podlagi do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.