Jedro

Začasna odredba - zelo hude posledice niso izkazane.

Hipotetične posledice za utemeljitev začasne odredbe ne zadoščajo, saj mora biti škoda resna in neposredna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju toženka) z dne 23. 7. 2020, s katero je bil zavrnjen njegov ugovor zoper odredbo toženke z dne 7. 4. 2020. Z odredbo je toženka odredila, da tožnica ne sme ponoviti kršitve prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij iz 14. člena Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (Uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES, ki jo je storila s tem, da je 30. 12. 2019 kupila 1.000 lotov delnic izdajatelja S., d. d., s tržno oznako X, v skupni vrednosti 18.200,00 EUR, pri tem pa sta ji bila kot članici nadzornega sveta S, d. d., poznana Strateški in Letni načrt družbe, ki še nista bila javno objavljena (1. točka izreka). Tožnica je dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti odredbe toženki plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka izdaje navedene odredbe v višini 420,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (2. točka izreka). Po dokončnosti odredbe se informacija o izrečenem nadzornem ukrepu objavi na spletni strani toženke, pri čemer je določeno, kako se informacija objavi (3. točka izreka).

2. Tožnica je s tožbo vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe in predlagala, naj sodišče odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta do pravnomočnosti odločbe. Sodišče prve stopnje je tožnikovo zahtevo zavrnilo, ker tožnica ni izpolnila svojega dokaznega bremena glede nastanka težko popravljive škode kot pogoja za začasno odredbo iz 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prav tako ni izkazala, da ji z izvršitvijo odredbe neposredno grozi škoda, kakor tudi ne, da je škodo mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve navedene odredbe.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrženje oziroma zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnica je v konkretnem primeru zahtevala izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, po katerem sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Odločanje o začasni odredbi terja restriktiven pristop. Začasna odredba predstavlja namreč nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na tožniku je tako trditveno kot dokazno breme.

8. Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Škoda, ki se jo z začasno odredbo želi odvrniti, mora biti resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa je ni mogoče drugače, kot le z zadržanjem izpodbijanega upravnega akta.1

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče konkretne okoliščine na strani tožnice upoštevalo, zato ne drži pritožbeni očitek procesne kršitve izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), da se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo do učinka objave informacije iz 3. točke izreka odločbe toženke na članstvo tožnice v mednarodnem združenju CFA, nadzornem svetu in komisijah nadzornih svetov. Sodišče prve stopnje je te trditve pritožnice zavrnilo zaradi njihove splošnosti, saj med objavo informacije in prenehanjem članstva ni videlo nobene povezave, ki bi jo pritožnica izkazala (gl. 18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Neposredne povezave med objavo informacij o izrečenem nadzornem ukrepu, ki je zakonsko predpisana (prvi odstavek 517. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) v zvezi s 34. členom Uredbe o zlorabi trga), in hipotetičnimi posledicami v smislu razrešitve pritožnice iz omenjenih združenj oziroma nadzornih svetov ne vidi niti Vrhovno sodišče, tudi ne ob upoštevanju v pritožbi citirane odločbe G 37/2010, saj je bila ta izdana v drugačnih dejanskih in pravnih okoliščinah. Hipotetične posledice pa za utemeljitev začasne odredbe ne zadoščajo, saj mora biti škoda resna in neposredna (8. točka obrazložitve tega sklepa).

11. Prav tako neutemeljen je pritožbeni očitek o previsoko postavljenem dokaznem standardu. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je povsem očitno, da je sodišče prve stopnje zahtevalo izkazovanje predpostavk za izdajo začasne odredbe le na ravni verjetnosti (in ne prepričanja), čemur pa pritožnica ni zadostila. Trganje posameznih uporabljenih besed obrazložitve izpodbijanega sklepa iz konteksta na pravilnost teh zaključkov ne more vplivati.

12. Ob upoštevanju navedenega in ker ostale pritožbene navedbe niso relevantne (npr. o vnaprejšnji dokazni oceni), je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. v zvezi s prvi odstavkom 82. člena ZUS-1; I. točka izreka).

13. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, II. točka izreka).

1 Prim. sklep VS RS I Up 96/2019 z dne 4. 6. 2019.