Jedro

V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka zavrglo. Navedlo je, da iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče dne 18.11.1999 začelo postopek izbrisa po uradni dolžnosti zaradi tega, ker se dolžnik ni uskladil z Zakonom o gospodarskih družbah (dalje ZGD) po 37. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetjih (dalje ZFPPod). Nov postopek, ki naj bi začel teči na podlagi predloga za začetek stečajnega postopka ima enak končni cilj kot ga ima izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod. Stečajni dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in stečajnemu senatu prvostopnega sodišča naloži, da odloči o predlogu za uvedbo stečajnega postopka zoper dolžnika na podlagi vloženega predloga z dne 21.1.2000. Pritožba ni utemeljena. V 2. odst. 30. člena ZFPod je predvideno, da se z ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa med drugim sme izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Po mnenju sodišča druge stopnje je bil namen zakonodajalca, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPod. ZFPPod je kot kasnejši in specialnejši zakon v 37. členu uredil, da pravne osebe iz 5. in 6. odst. 580. člena ZGD (za takšnega dolžnika v konkretnem primeru gre), ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile s 1. in 2. odst. 580. člena ZGD in pravne osebe iz 1. odst. 583. člena ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile ZGD, izbrišejo iz sodnega registra brez likvidacije. Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu v tistem delu, ki se nanašajo na razloge sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je dolžnik predlagal uvedbo stečajnega postopka, hkrati pa že teče postopek izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra, v končni fazi dosežen enak učinek, ki je v tem, da stečajni dolžnik kot je bil doslej organiziran in vpisan v sodnem registru, preneha in se ga izbriše iz sodnega registra. Sodišče druge stopnje se sicer strinja s pritožnikovimi navedbami o pravnih posledicah izbrisa po ZFPPod v primerjavi s prenehanjem družbe po skrajšanem postopku po 394. členu ZGD. Vendar pa bo te trditve oziroma jih je že lahko uveljavljal pritožnik v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa po 29. členu ZFPPod. V tem postopku je sodišče druge stopnje samo preverjalo, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je smiselno uporabilo določbe o litispendenci po 274. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Slednji določa, da se v stečajnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če s tem zakonom ni določeno drugače. V konkretnem primeru je dolžnik sam predlagal uvedbo stečajnega postopka in na nasprotni strani nima tako kot v pravdnem postopku tožene stranke, t.j. osebe, proti kateri je usmerjena zahteva po pravnem varstvu določene vsebine, temelječe na trditvi, da je ogrozila oziroma prekršila njegove pravice. Svoj predlog usmeri proti sodišču, ki pa je stečajni senat, t.j. organ, ki v imenu sodišča oblikuje in izraža voljo (in s tem izvršuje zadeve iz pristojnosti sodne oblasti). Vendar pa sodišče ni poseben (samostojen) procesni subjekt, temveč subjekt, ki kot je bilo že povedano izvršuje zadeve iz pristojnosti sodne oblasti (več o smiselni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku, komentar Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji dr. Nina Plavšak, Gospodarski Vestnik Ljubljana 1997, stran 42 - 47). Sodišče druge stopnje zato meni, da smiselna uporaba 274. člena ZPP v konkretnem primeru ne pride v poštev. Vendar pa je sodišče prve stopnje iz drugih pravilnih razlogov zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka dolžnika. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).