Jedro

V konkretnem primeru je tožnik sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki predstavlja organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kranju, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim – navedenim okrožnim sodiščem, vendar pa so razmerja in stiki med sodniki obeh sodišč še posebej med tožnikom in sodniki okrožnega sodišča tesnejši, medsebojno povezani, sodniki okrožnega sodišča se s tožnikom dobro poznajo in tudi medsebojno sodelujejo ter srečujejo, sodijo v pravdnih zadevah, ki so povezane z zapuščinskimi zadevami, ki jih rešuje sodnik, sedaj pa celo rešujejo njemu pripadle zapuščinske zadeve. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju v zadevi tega sodišča I P 7/2020-19 predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je tožnik A. A. sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Kranju. Sodniki Okrožnega sodišča v Kranju se z njim osebno poznajo, sodniki civilnega oddelka pa se z njim tudi srečujejo, in sicer tako na izobraževanjih, kakor tudi ob izpolnjevanju službenih obveznosti sodnikov istega okrožja, ob reševanju konkretnih zadev, kot na primer pravdnih zadev, ki so vezane na zapuščinske zadeve. Razen tega Okrožno sodišče v Kranju v tem trenutku Okrajnemu sodišču na Jesenicah nudi pomoč pri reševanju zapuščinskih zadev, dodeljenih v reševanje tožniku. Vse to bi lahko pri tožencu vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko vplivalo tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Skladno z določilom 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče predlaga, da se za odločanje v tem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče. 2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da Okrožno sodišče v Kranju navaja utemeljene razloge, ki opravičujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije, delegacija pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard drugih tehtnih razlogov zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali v očeh strank v postopku vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.1 Sodna praksa je prav tako že zavzela stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.2 Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem odloča sodišče.3

5. V konkretnem primeru je tožnik sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki predstavlja organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kranju, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim – navedenim okrožnim sodiščem, vendar pa kot izhaja iz predloga, so razmerja in stiki med sodniki obeh sodišč še posebej med tožnikom in sodniki okrožnega sodišča tesnejši, medsebojno povezani, sodniki okrožnega sodišča se s tožnikom dobro poznajo in tudi medsebojno sodelujejo ter srečujejo, sodijo v pravdnih zadevah, ki so povezane z zapuščinskimi zadevami, ki jih rešuje sodnik, sedaj pa celo rešujejo njemu pripadle zapuščinske zadeve. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen.4 Povedano lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivale navedene okoliščine, ne glede na to, da sicer Okrožno sodišče v Kranju ni manjše sodišče. Vseh omenjenih okoliščin tudi ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.5

6. Opisani razlogi torej utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepa VS RS I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020, I R 50/2021 z dne 19. 5. 2021, I R 146/2021 z dne 20. 10. 2021. 2 Primerjaj sklepa VS RS I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 ter tam citirano sodno prakso. 3 Primerjaj sklep VS RS I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010. 4 Primerjaj v podobni zadevi sklep VS RS I R 146/2021 z dne 20. 10. 2021. 5 Primerjaj cit. sklep VS RS I R 146/2021 z dne 20. 10. 2021.