Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 611/2020

ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.611.2020 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

poklicno zavarovanje poklicna pokojnina
Višje delovno in socialno sodišče
12. januar 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejstvo, da je tožnik tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, še naprej opravljal enako delo kot prej, za katero je predvidena vključenost v obvezno dodatno pokojninsko (poklicno) zavarovanje, še ne pomeni, da tožena stranka ni zakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Za izdajo izpodbijanih sklepov in prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje je imela podlago v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2, ki prav predvideva situacije, kot je tožnikova, da torej delavec po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine sicer še naprej opravlja dela, za katera bi se mu prispevki za poklicno zavarovanje sicer plačevali, ti pa se mu prav zaradi dejstva izpolnitve pogojev za pridobitev poklicne pokojnine ne plačujejo več.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za odpravo odločbe tožene stranke z dne 11. 1. 2018 in odločbe tožene stranke z dne 11. 2. 2019 in da ga je tožena stranka dolžna za čas od 1. 1. 2018 do 28. 12. 2018 prijaviti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS, mu za čas od 1. 1. 2018 do 28. 12. 2018 priznati pravico do zavarovalne dobe s povečanjem od 12 na 16 mesecev in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za čas od 1. 1. 2018 do 28. 12. 2018 po prispevni stopnji 8 % od bruto plače tožnika, vse v roku 8 dni, pod izvršbo ter mu povrniti stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 459,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je nesporno, da je bil tožnik z dnem 12. 5. 2017 razporejen na formacijsko dolžnost načelnik odseka, ki jo je opravljal v nazivu podpolkovnik. Gre za vojaško dolžnost častnika, navedeno delovno mesto, to je formacijska dolžnost, pa je razvrščeno med delovna mesta, za katera je tožena stranka dolžna plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje) v skladu s 60. členom Zakona o službi v Slovenski vojski. Tožena stranka je tožniku plačevala prispevke za poklicno zavarovanje do vključno 31. 12. 2017, s 1. 1. 2018 pa je prenehala plačevati prispevke na podlagi izpodbijane odločbe z dne 11. 1. 2018. Tožnik je s 1. 12. 2017 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine. Tožnik meni, da bi tožena stranka lahko plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje za tožnika ustavila le v primeru, če tožnik ne bi bil več razvrščen na vojaško dolžnost, torej če bi ga delodajalec razvrstil na civilno dolžnost, kjer ni predvideno plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje. Sodišče pa se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki dopušča možnost, da delodajalec preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje, in sicer za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev poklicne pokojnine. Navedena določba pa posega v specialne določbe ZObr in ZSSloV, ki uzakonjata dolžnost plačevanja prispevkov za vse zaposlene na vojaški dolžnosti. Napačno je stališče, da je določilo desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2 specialnejše v razmerju do 60. člena ZSSloV. Tožnik meni, da določilo, ki v celoti prepušča prosto presojo, ali bo prenehal s plačilom prispevkov, vsakemu delodajalcu posebej, in s tem ustvarja pogoje za neenako obravnavo posameznih kategorij zavarovancev, neustavno. Določilo omogoča nedopustno diskriminacijo, saj se delodajalci sami na podlagi podeljene diskrecijske pravice kot močnejše pogodbene stranke odločajo, ali bodo za posamezne zavarovance še plačevali prispevke za poklicno zavarovanje ali ne. Takšna ureditev ustvarja negotovost za delavce in pomeni poseg v njihova upravičena pričakovanja. Kot takšna je v nasprotju z načelom pravne države in načelom enakosti. Takšni pogoji za ustvarjanje neenakosti in pomanjkanje pravne varnosti izhajajo celo iz sklepa Vlade RS št. ... z dne 19. 1. 2017, ki v 5. točki priporoča vsem delodajalcem v javnem sektorju, da tam, kjer obstoji njihova obveznost, ne plačujejo več prispevka za obvezno dodatno poklicno zavarovanje, če je javni uslužbenec izpolnil pogoje za poklicno upokojitev. Takšno priporočilo pa ni zavezujoče. Določba desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2 nasprotuje temeljnim načelom pokojninskega sistema, ki je zasnovan tako, da nagrajuje zavarovance, ki vztrajajo v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. S tem, ko se preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje, se takšni bonusi izvotlijo, zavarovanec tudi nima več prave motivacije, da bi še ostal v delovnem razmerju. Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da je namen poklicnega zavarovanja zgolj in samo zagotoviti primarno poklicno upokojitev. Neutemeljeno je tudi stališče sodišča, da izpodbijani odločbi ne posegata v že pridobljene pravice. Odločba ima lahko učinek le za naprej, ne pa tudi za nazaj. Navsezadnje je bila tožniku z odločbo z dne 15. 1. 2016 priznana pravica do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za čas razporeditve na dolžnost iz 1. točke izreka citirane odločbe, kjer je tožnik ostal razporejen tudi po 31. 12. 2017, vse do njegove starostne upokojitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pravno podlago za izdajo izpodbijanih sklepov, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, predstavlja deseti odstavek 202. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl.), ki določa, da lahko zavezanec za plačilo preneha plačevati prispevke za poklicno zavarovanje za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Neutemeljena je pritožbena trditev, da določba desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2 nasprotuje samim temeljnim načelom pokojninskega sistema in posega v ustavne pravice (14. člen, 33. in 50. člen Ustave RS). Deseti odstavek 202. člena ZPIZ-2 jasno določa, v katerih primerih lahko zavezanec za plačilo preneha plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Kot je razvidno iz njene vsebine, razlikuje med pravnim položajem zavarovanca - člana, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, in tistim, ki pogojev za pridobitev poklicne pokojnine še ni izpolnil. Le za prvega zavezanca za plačilo lahko preneha s plačevanjem prispevkov. S tem z ničemer ne poseže v njegova upravičenja, ki izhajajo iz že plačanih prispevkov (za poklicno ali za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje).

6. Tožnik je 1. 12. 2017 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, zato mu tožena stranka od takrat dalje ni bila več dolžna plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Skladno z dopisom Generalštaba Slovenske vojske z dne 22. 1. 2016 je tožena stranka tožniku prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje z naslednjim mesecem, ko je izpolnil pogoje za poklicno upokojitev, torej s 1. 1. 2018. izpodbijana odločba pa je bila izdana v mesecu januarju 2018, v katerem je tudi začela učinkovati. Glede na navedeno izpodbijana odločba ni retroaktivno posegla v pravice tožnika, kot to zmotno uveljavlja v pritožbi tožnik.

7. Določba desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2 je, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, skladna za namenom poklicnega zavarovanja. Poklicno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev - članov, na podlagi katerih zavarovanci - člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom (prvi odstavek 198. člena ZPIZ-2), vanj se obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, pravico do poklicne pokojnine, to pa pridobijo prej, kot bi pridobili pravico do starostne pokojnine. V prvem odstavku 203. člena ZPIZ-2 je določeno, da se poklicna pokojnina izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena trditev, da določba 10. odstavka 202. člena ZPIZ-2 nasprotuje temeljnim načelom pokojninskega sistema, ki je zasnovan tako, da nagrajuje zavarovance, ki vztrajajo v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

8. Ko zavarovanec - član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Eden od pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine je, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca - člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca - člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec - član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca - člana. Namen poklicnega zavarovanja je predvsem, da pridobijo tisti, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter dela, ki jih po določeni starosti ni moč poklicno opravljati, pravico do poklicne pokojnine, to pa pridobijo prej, kot bi pridobili pravico do starostne pokojnine.

9. S tem, ko iz obvestila Kapitalske družbe d. d. z dne 23. 10. 2017 izhaja, da tožnik dne 1. 12. 2017 izpolni pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, izhaja tudi ugotovitev, da sredstva na njegovem osebnem računu zadoščajo za izplačevanje pokojnine, ki je najmanj v višini polne starostne pokojnine, ki bi jo prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, povečane za prispevke za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada. Višina poklicne pokojnine, ki je v višini polne starostne pokojnine konkretnega zavarovanca - člana, je tudi v skladu z namenom poklicnega zavarovanja in takšna je tožniku zagotovljena. Zato se v pritožbi tožnik neutemeljeno sklicuje, da takšna ureditev ustvarja negotovost za delavca in pomeni poseg v njegova upravičena pričakovanja, da jim bo delodajalec plačeval za poklicno zavarovanje vse dokler bodo opravljali delo na delovnem mestu, za katere je zakonsko določeno, da je delodajalec dolžan plačati prispevke za obvezno dodatno poklicno zavarovanje. Takšna pričakovanja tožnika so v nasprotju z namenom poklicne pokojnine.

10. Dejstvo, da je tožnik tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, še naprej opravljal enako delo kot prej, za katero je predvidena vključenost v obvezno dodatno pokojninsko (poklicno) zavarovanje, še ne pomeni, da tožena stranka ni zakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Za izdajo izpodbijanih sklepov in prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje je imela podlago v že citiranem desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2, ki prav predvideva situacije, kot je tožnikova, da torej delavec po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine sicer še naprej opravlja dela, za katera bi se mu prispevki za poklicno zavarovanje sicer plačevali, ti pa se mu prav zaradi dejstva izpolnitve pogojev za pridobitev poklicne pokojnine ne plačujejo več.

11. Ker niso bili podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi in razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia