Jedro

Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže. Sicer se reviziji delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: "Pritožbi toženke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki II/2 spremeni tako, da se ugotovi, da znaša toženkin delež na skupnem premoženju 60%, tožnikov pa 40 %.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje." V ostalem se revizija zavrne.

Tožnik mora toženki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 3.614,15 EUR stroškov pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada naslednje premično premoženje: traktor Fiat Štore 4040, motorni žagi Husquarna. in Jonson, Zetor 4562 nakladalna prikolica, tračni obračalnik Sip, plug, brane, brene z ježi in travniške brane. krožna žaga za obžagovanje desk in plohov, kultivator s frezo, pajek za seno, štirje elektromotorji Rade Končar in Sever, dve harmoniki, cca 160 m2 eternit strehe, barvna televizorja Gorenje in Gpldstar, rabljena spalnica, kavč rjave barve, štedilnik na drva, električni štedilnik Gorenje in pralni stroj, ter nepremičnina parc. št. 182 k.o. ... (v naravi gozd). Ugotovilo je, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženja enaka. Toženki je naložilo, da mora tožniku plačati 12.009,57 EUR iz naslova njegovih vlaganj v njeno posebno premoženje, tožnik pa je dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka spremenilo tako, da je tožniku v plačilo naložilo 2.140,44 EUR toženkinih stroškov postopka, v ostalem pa je njeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnikovo pritožbo je zavrglo. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Sodbo pritožbenega sodišča toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ugotovi, da je njen delež na skupnem premoženju 8/10, tožnikov pa 2/10. Opozarja, da je bila skupno premoženje v pretežnem delu ustvarjeno z dohodki od njenega posebnega premoženja (kmetija in gozd), zato zaključek nižjih sodišč o enakih deležih ni utemeljen. Meni, da je materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da so dohodki od prodaje lesa skupno premoženje pravdnih strank, nesprejemljivo, predvsem pa v nasprotju z načelom pravičnosti. Njeni gozdovi so sedaj izsekani, obnovili pa bi se lahko le po več desetletjih načrtnega dela z izsekanimi površinami. Če gre za posebno premoženje enega, h kateremu drugi partner ni nič prispeval, sodeloval pa je pri njegovi izrabi, zlasti pa je prejemal beneficije od tega premoženja, potem je skrajno nelogično in nepravično, da bi se plodovi iz posebnega premoženja delili na obe pravdni stranki po enakih deležih. Toženka meni, da je glede na navedeno njen delež ob pravilni uporabi 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) bistveno večji kot tožnikov.

4. Sodišče je revizijo v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa je delno utemeljena.

O nedovoljenem delu revizije:

6. Odločitev o stroških postopka je po svoji naravi sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP). Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP).(1) Ker sklep o stroških ni takšen sklep, revizija v delu, s katerim toženka izpodbija odločitev o stroških postopka, ni dovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP jo je zato revizijsko sodišče v tem delu zavrglo.

O delno utemeljenem delu revizije:

7. Za skupno premoženje zakoncev velja domneva, da sta njuna deleža na njem enaka, lahko pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Po določbi drugega odstavka 59. člena ZZZDR sodišče v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Navedene določbe veljajo tudi za presojo premoženjskopravnih razmerij zunajzakonskih partnerjev (12. člen ZZZDR).

8. Naravni plodovi so neposredni proizvod matične stvari, ki nastajajo periodično, ne da bi se s tem poslabšala substanca matične stvari. Objekt samostojnih stvarnih pravic ne morejo biti, dokler so sestavni del matične stvari (20. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Lastninska pravica na plodovih pripada lastniku glavne stvari in se pridobi ex lege z njihovo separacijo od matične stvari stvari ne glede na to, ali je ločitev opravil sam lastnik, kdo tretji ali pa naravni vpliv (59. člen SPZ). Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa,(2) tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev.(3) Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca. V konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi plodovi toženkinega posebnega premoženja - gozda (posekana drevesa(4)) nastali z delom pravdnih strank. Tožnik je sodeloval le pri sečnji dreves, torej pri separaciji plodov od matične stvari, ni pa v toženkinem gozdu npr. pogozdoval ali kako drugače prispeval k nastanku plodov. Dohodki od prodaje plodov toženkinega posebnega premoženja tako ne morejo predstavljati skupnega premoženja pravdnih strank, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bilo skupno premoženja v pretežni meri ustvarjeno z dohodki toženkinega posebnega premoženja (z dohodki gozda in kmetije), zato revidentka utemeljeno izpodbija materialnopravni zaključek nižjih sodišč o enakih deležih na skupnem premoženju. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat pojasnilo, da je treba pri odločitvi o deležih na skupnem premoženju upoštevati dejstvo, da je to večje ravno zaradi vloženega posebnega premoženja, zato je tak vložek pravno odločilnega pomena tudi pri določitvi deleža na skupnem premoženju.(5) Ker pa je bilo tudi ugotovljeno, da so stroški dela predstavljali 43% vrednosti prodanega lesa in da je ta dela (sečnja in spravilo lesa) opravljal v glavnem tožnik, ki je služil tudi z občasnim zidanjem, pobiranjem najemnine in imel še nekaj prihrankov iz obdobja pred nastankom zunajzakonske zveze pravdnih strank, toženkin delež na skupnem premoženju, ob upoštevanju zgoraj navedenega in dejstva, da je bila skrb za dom in družino v pretežni meri na njej, ne more biti večji od 60 %.

9. Revizijsko sodišče je tako reviziji v dovoljenem delu delno ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP), v ostalem pa je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Glede stroškov postopka je revizijsko sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnikov pravdni uspeh se je spremenil; revizijsko sodišče ocenjuje, da je tožnik sedaj uspel s približno četrtino svojega zahtevka. Ob upoštevanju tega uspeha in po medsebojnem pobotanju je sedaj tožnik dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške, nastale v postopku na prvi stopnji, in sicer v znesku 3.182,69 EUR. Povrniti ji mora tudi njene pritožbene in revizijske stroške, ki so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, upoštevaje njen uspeh na pritožbeni in revizijski stopnji in ki skupno znašajo 431,46 EUR.

Op. št. (1): Glej pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja II/98, str. 4. Op. št. (2): Odločbe VS APV Gž 1245/57, Gž 218/53, Gž 432/60, Glasniki Adv. komore APV 1953, št.6, str. 29, 1959, št. 1, str. 27 in 1961, št. 5, str. 25. Op. št. (3): Finžgar, A.; Rodbinsko pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1970, str. 75. Žnidaršič,V.; Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex založba, Ljubljana, 2002, str. 382. Op. št. (4): Juhart, M. in drugi; Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 130. Op. št. (5): Npr. sodba Vrhovnega sodišče Republike Slovenije II Ips 481/2000 z dne 17. 5. 2001.