Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

P-4/01

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

P-4/01

20. 9. 2001

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Novem mestu, na seji dne 20. septembra. 2001

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 141 k.o. Ž., parc. št. 2683 k.o. Z. in parc. št. 1092/106 k.o. V. je pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju Okrajno sodišče) v svoji zahtevi navaja, da mu je Upravna enota Novo mesto z dopisom št. D 321-50/92 z dne 25. 5. 2001 odstopila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile predmet menjalne pogodbe z dne 13. 4. 1957. Po tej pogodbi so A. A. ml. in njegovi sorodniki zamenjali svoje nepremičnine parc. št. 141, 2683 in 1092/106 za nepremičnine parc. št. 245 in 2701, ki sta bili A. A. ml. s še tremi drugimi nepremičninami zaplenjeni z odločbo z dne 9. 2. 1946. S to menjalno pogodbo naj bi bilo dogovorjeno, da se namesto parcel št. 245 in 2071, ki sta bili zaplenjeni po zaplembni odločbi, zaplenijo parcele, ki so bile do takrat v lasti A. A. ml. in njegovih sorodnikov. To naj bi potrjevalo tudi sklicevanje menjalne pogodbe na zaplembno odločbo. Okrajno sodišče zato meni, da menjalna pogodba ni samostojni pravni posel, ki bi nastal neodvisno od zaplembe v letu 1946. Podobno stališče naj bi Ustavno sodišče sprejelo že v odločbi št. U-II-240/98 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 149). Ker naj bi bila menjalna pogodba delna izvedba zaplembe, naj bi bila Upravna enota Novo mesto pristojna tudi za odločanje o denacionalizaciji nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.

B.

2.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

3.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali so bile v izreku navedene nepremičnine podržavljene na podlagi predpisa iz 3. oziroma 4. člena ZDen ali s pravnim poslom iz 5. člena ZDen.

4.Nepremičnine parc. št. 141, 2683 in 1092/106 so tedanji lastniki z menjalno pogodbo, ki so jo sklenili z Občinskim ljudskim odborom Šentjernej, zamenjali za nepremičnini parc. št. 245 in 2701. Menjalna pogodba je bila predložena javnemu pravobranilcu, ki je dne 15. 5. 1957 na podlagi 38. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ, št. 26/54) ugotovil, da ni pomislekov o njeni pravni veljavnosti. Podpisi pogodbenih strank so bili overjeni, odmerjen je bil tudi davek na promet. Iz listin v spisu Okrajnega sodišča št. N 29/2001 je torej razvidno, da je bila zamenjava zemljišč leta 1957 obravnavana kot pravni posel prometa s kmetijskimi zemljišči.

5.Nepremičnini parc. št. 245 in 2701 sta bili po odločbi št. Zp 1119/46 z dne 9. 2. 1946, skupaj s še tremi drugimi nepremičninami, res zaplenjeni A. A. ml. na podlagi sodbe Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega področja. Vendar se je zaplembni postopek nanašal na premoženje A. A. ml. in ne na premoženje njegovih sorodnikov, tj. drugih pogodbenih strank menjalne pogodbe iz leta 1957. Strinjanje vseh pogodbenih strank, da med seboj zamenjajo ti dve nepremičnini za tri druge, pa samo po sebi ne pomeni nadaljevanja navedenega zaplembnega postopka.

6.Zmotno je mnenje Okrajnega sodišča, da pomeni obravnavana menjalna pogodba dogovor med A. A. ml. in njegovimi sorodniki ter predstavniki tedanje oblasti, da se namesto nepremičnin parc. št. 245 in 2701 zaplenijo nepremičnine parc. št. 141 k.o. Ž., parc. št. 2683 k.o. Z. in parc. št. 1092/106 k.o. V.. Za izvršitev kazni zaplembe premoženja je bilo namreč na podlagi 92. člena Zakona o izvršitvi kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnih poboljševalnih ukrepov (Uradni list FLRJ, št. 47/51) pristojno okrajno sodišče, v katerega območju je bilo zaplenjeno premoženje obsojenca, in ne občinski ljudski odbor. Po pravnomočnosti odločbe o zaplembi pa je sodišče na podlagi 97. člena istega zakona zaplenjeno premoženje izročilo krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, na katerega območju je bilo premoženje.

7.Iz navedenega je jasno razvidno, da menjalna pogodba z dne 13. 4. 1957, kljub temu, da so pogodbene stranke v prvi točki pogodbe zapisale, da prejšnji lastniki svoje nepremičnine prepustijo Občini Šentjernej na podlagi prej omenjene zaplembne odločbe, ni mogla pomeniti "delne izvedbe" zaplembnega postopka. Motiv za sklenitev menjalne pogodbe je sicer lahko bila želja prejšnjega lastnika zaplenjenih nepremičnin in njegovih sorodnikov, da ponovno pridobijo parceli št. 245 in 2701, oziroma dogovor med njimi in Občinskim ljudskim odborom Šentjernej, da nepremičnine med seboj zamenjajo. Vendar to ne pomeni, da je bila menjalna pogodba sklenjena v okviru zaplembnega postopka. To pomeni, da nepremičnine, ki so na podlagi pravnega posla prešle v splošno ljudsko premoženje, niso bile zaplenjene, ker niso bile predmet zaplembnega postopka.

Menjalna pogodba je torej pomenila samostojen pravni posel.

8.Sklicevanje Okrajnega sodišča na stališče, ki ga je sprejelo Ustavno sodišče v zadevi št. U-II-240/98, pa je za odločitev o sporu glede pristojnosti v obravnavanem primeru brezpredmetno. V citirani zadevi je namreč šlo za dogovor v okviru razlastitvenega postopka in ne za sklenitev menjalne pogodbe v okviru zaplembnega postopka.

O utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin je po navedenem pristojno odločati Okrajno sodišče v Novem mestu.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika dr. Lojze Ude

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia