Jedro

Lokacijsko dovoljenje ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ker se dovoljenje nanaša na obnovo stanovanjske hiše, dokumentacija pa na nadomestno gradnjo stanovanjske hiše.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije z dne 16.11.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje, s katero je bilo investitorju izdano lokacijsko dovoljenje za obnovo stanovanjske hiše na parc. št. 91, pod v odločbi navedenimi pogoji. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da območje lokacije ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini. Gre za obstoječe stavbno zemljišče oz. stavbišče in za nadomestno gradnjo na obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih, na lastnih temeljih. V 13. členu citiranega odloka je določeno, da je dovoljena obnova in dograditev obstoječih objektov pod pogojem, da se ohranijo v mejah funkcionalnosti osnovne značilnosti objekta, značilnosti konstrukcije, veduta. Upoštevan je tudi pogoj glede največje dovoljene etažnosti objekta. Toženi organ tako ugotavlja, da so bili pri izdelavi lokacijske dokumentacije upoštevani pogoji iz citiranega odloka in da lokacijska odločba vsebuje vse potrebne podatke.

Zoper to odločbo je tožnica kot prizadeta stranka sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da je bilo investitorju lokacijsko dovoljenje izdano v nasprotju s 13. členom odloka, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba. Sploh ne gre za obnovo obstoječe hiše na obstoječih temeljih. Gre za popolnoma novo hišo. Stara je v celoti do tal porušena, nova pa ima druge temelje, je višja od stare porušene in ne ohranja značilnosti starega objekta, njegove konstrukcije in vedute. Novi objekt posega v lastninsko pravico tožnice in sicer tako, da je med tožničino hišo in investitorjem nastal bazen, v katerega se nabira meteorna voda, ki se izliva v tožničino hišo. Tožnica predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba zavrne.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: V lokacijskem dovoljenju, ki ga je prvostopni organ izdal investitorju, je navedeno, da se investitorju odobrava lokacija za obnovo stanovanjske hiše na parc. št. 91, v izvedbi pritličje, nadstropje in mansarda v tlorisu 7,70 m X 9,00 m, z najmanjšim odmikom od vaške poti 1,00 m, z vhodom iz severozahodne smeri in z dvokapno streho s korci. Določeni so tudi pogoji oz. obveznosti, ki jih mora investitor izpolniti glede skupnega zidu na jugozahodni strani ter glede gradnje greznice. Ostali pogoji pa so določeni v lokacijski dokumentaciji. V lokacijskem dovoljenju niso navedene kote in višina novega objekta. Tudi sicer se z njim dovoljuje obnova stanovanjske hiše, lokacijska dokumentacija, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj občine, pa se nanaša na nadomestno gradnjo stanovanjske hiše, torej na gradnjo nove hiše. Po izrecni določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je bila podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja v obravnavanem primeru, se lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.

Po določbi 57. člena navedenega zakona mora lokacijsko dovoljenje vsebovati podatke lokacijske dokumentacije ter urbanistične, ureditvene in druge pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani graditvi. V 2. odstavku 55. člena tega zakona pa so predpisane sestavine lokacijske dokumentacije, med te spadajo tudi podatki o oblikovanju objekta - torej podatki o velikosti, obliki in višini objekta.

Ker investitorju izdano lokacijsko dovoljenje ne vsebuje vseh podatkov iz 57. člena citiranega zakona, sodišče ne more presoditi utemeljenosti tožbenih navedb, da novi objekt ne ohranja osnovne značilnosti prejšnjega objekta glede višine in vedute. Ugotovitev tožene stranke, da gre za nadomestno gradnjo na obstoječih tlorisih, pa je tudi v nasprotju s podatki spisov (posnetek obstoječega stanja), saj je tloris stare hiše znašal 5,56 m X 6,58 m, tloris novogradnje po lokacijskem dovoljenju pa je 7,70 m X 9,00 m. Glede na navedeno sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe, zato je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, da se v novem postopku odpravijo pomanjkljivosti v lokacijskem dovoljenju. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).