Jedro

Res je nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele več let po vložitvi tožbe in celo po tem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ZPP časovnih meja za odklonitev pristojnosti za okrajna sodišča ne določa, pač pa jih določa (le) za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP). Obratno bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko bi sodišče odločalo o zahtevku, za katerega bi bilo stvarno pristojno višje oziroma drugo sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v zadevi.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče toženčev ugovor stvarne pristojnosti na naroku 20. 6. 2017 (že) zavrnilo. Tožena stranka je bila z ugovorom stvarne nepristojnosti prepozna, saj bi ga morala podati že v pritožbi zoper sklep izvršilnega sodišča. Po drugem odstavku 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, kasneje pa na ugovor nasprotne stranke. Novela ZPP-E je ukinila omejitve pri izrekanju sodišč za stvarno nepristojno po pogojih iz drugega odstavka 19. člena ZPP, ki so veljale za okrajna sodišča. Obravnavani postopek se je začel že leta 2013 in traja že pet let, s prenosom na delovno sodišče pa bi to pomenilo še nadaljnjih nekaj let, kar je nedopustno z vidika pravne varnosti. Po tretjem odstavku 17. člena ZPP ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, če se spremenijo okoliščine in bi bilo pristojno drugo sodišče. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi drugih dejstev, ki so sodišču znana.

6. Tožeča stranka v obravnavanem sporu uveljavlja plačilo škode in stroškov, ki jih je povzročil toženec s svojim ravnanjem in jih je obdržal iz naslova akontacije, ki jo je prejel od tožnika. Tožnik, ki je bil v času nastanka stroškov toženčev delodajalec, od toženca zahteva vračilo škode in stroškov, s katerimi je toženec na račun tožnika obogaten.

7. Delovna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje tistih sporov, za katera zakon tako izrecno določa. V skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožeča stranka trdi, da naj bi ji tožena stranka na delovnem mestu povzročila škodo in stroške in je bila na njen račun neupravičeno obogatena. Glede na navedeno gre v obravnavani zadevi za spor o pravicah, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katero je pristojno delovno sodišče kot specializirano sodišče. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni stvarno pristojno, pravilna.

8. Res je nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele več let po vložitvi tožbe in celo po tem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ZPP časovnih meja za odklonitev pristojnosti za okrajna sodišča ne določa, pač pa jih določa (le) za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP). Obratno bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko bi sodišče odločalo o zahtevku, za katerega bi bilo stvarno pristojno višje oziroma drugo sodišče. 9. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na ustalitev pristojnosti zaradi spremenjenih razmer.1 Tožeča stranka ne zatrjuje nobenih spremenjenih razmer oziroma spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale ustalitev pristojnosti. Sodišče, ki je obravnavalo zadevo, ni bilo pristojno že ob vložitvi tožbe.

10. Prav tako se tožeča stranka ne more uspešno sklicevali na novelo ZPP-E in spremenjeni 19. člen zakona. Obravnavani postopek se je začel pred začetkom uporabe sprememb in dopolnitev Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/17), zato se bo dokončal po do sedaj veljavnem zakonu (125 člen predhodnih in končnih določb ZPP-E).

11. Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Odločilno je dejansko stanje ob vložitvi tožbe, spremembe, ki nastanejo po vložitvi tožbe in bi sicer bile pomembne za odločanje o pristojnosti, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP).