Jedro

Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ, pri čemer tovrstnega dokaznega bremena prosilca (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.

Tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ni izkazal niti da so ga v Maroku kot Berbera diskriminatorno obravnavali niti da te okoliščine prej ni mogel navajati. Tožnik v predhodnih postopkih ni navajal, da bi bil v Maroku deležen kakršnegakoli (spolnega) nasilja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji upravni postopki

1.Iz priloženega upravnega spisa je razvidno, da je tožnik v Republiki Sloveniji predhodno vložil dve prošnji za mednarodno zaščito. Prva prošnja, vložena 11. 5. 2023, je bila s sklepom toženke št. 2142-2527/2023/11 (1222-19) z dne 3. 10. 2023 zavržena zaradi predaje tožnika odgovorni državi članici Republiki Hrvaški, od koder se je tožnik 1. 2. 2024 vrnil v Slovenijo. Drugo prošnjo z dne 29. 2. 2024 je toženka z odločbo št. 2142-2527/2023/17 (1222-15) z dne 20. 6. 2024 zavrnila kot očitno neutemeljeno. Zoper to odločitev je tožnik vložil tožbo, ki jo je naslovno sodišče s sodbo I U 1309/2024-13 dne 10. 9. 2024 zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik se je zoper navedeno sodbo neuspešno pritožil, saj je Vrhovno sodišče s sodbo I Up 263/2024 z dne 11. 11. 2024 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Nato je tožnik 30. 12. 2024 podal prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka.

Izpodbijani sklep

2.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji (1. točka izreka) in odločila, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (2. točka izreka).

3.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnika uradna oseba na razgovoru 30. 12. 2024 opozorila, da mora predložiti nove dokaze ali dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ter da morajo novi dokazi in nova dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve, ali pa so obstajali že v času prvega postopka, pa jih prej ni mogel predložiti. V nadaljevanju obrazložitve so povzete tožnikove izjave ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, vloženega na zapisnik 30. 12. 2024. Iz njih je razvidno, da je zahtevek vložil, ker je prejel negativno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Zatem je izjavil, da je bil v izvorni državi kot Berber resno zatiran, kljub temu, da je naredil sprejemne izpite, ga niso sprejeli v šolo, ker ni Arabec. Ko je bil star šestnajst let so ga posilili člani tolpe, zato je pustil šolo. Zaradi posilstva je pri maroški policiji neuspešno iskal pomoč. Teh okoliščin v predhodnih postopkih ni navajal, ker ni vedel, da je to potrebno, zatem pa dodal, da o posilstvu ni povedal, ker ga je bilo sram. Uradni osebi je zatrdil, da bo dokazilo o policijskem postopku predložil do 14. 1. 2025.

4.Toženka je ugotovila, da vse navedene okoliščine izvirajo iz časa, preden je tožnik zapustil Maroko, zato ni razloga, da jih ni navedel že ob podaji prvih dveh prošenj. Ker ni navedel novih okoliščin in ni predložil novih dokazov, ki bi bistveno povečevali verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, je toženka skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 zavrgla njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka.

Tožnikove trditve

5.Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, podredno tudi vrnitev zadeve toženki v ponoven postopek. Vztraja pri svojih navedbah in ponavlja, da ni vedel, da bi moral povedati, da je bil v izvorni državi zatiran kot Berber, saj je menil, da je to dejstvo toženki znano. O posilstvu ga je bilo sram povedati. Od maroške policije si je prizadeval pridobiti potrdilo o prijavi posilstva, vendar mu to zaenkrat še ni uspelo. Ni mu mogoče očitati, da teh dokazil brez svoje krivde še ni predložil, prav tako tudi ne, da v postopku ni navedel novih dejstev ali okoliščin, ki bistveno povečujejo možnost za pridobitev mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

Odgovor na tožbo

6.V odgovoru na tožbo se je toženka sklicevala na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Dokazni postopek

7.Dne 14. 2. 2025 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je prebralo in pregledalo listine upravnega spisa in listine sodnega spisa, označene kot priloga A1, A2 in B1. Tožnika ni zaslišalo, saj na narok ni pristopil, svojega izostanka pa ni opravičil (prim. drugi odstavek 258. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

Presoja tožbe

8.Tožba ni utemeljena.

9.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato se sodišče sklicuje na njegove razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

10.Glede ponovne prošnje ZMZ-1 med drugim določa, da lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena ali katere postopek je bil ustavljen zaradi umika in ne more vložiti nove prošnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona, vloži táko (ponovno) prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, lahko pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Ta oseba vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1).

11.Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.1, 2 Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v času veljavnosti ZMZ, vendar pa so določbe tega zakona v bistvenih delih enake določbam ZMZ-1.3 Poleg tega je stališče skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II4, iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe. Tudi iz novejše sodne praske Vrhovnega sodišča je razvidno, da dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ,5 pri čemer tovrstnega dokaznega bremena prosilca (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.6

12.Iz citiranih določb ZMZ-1 torej izhaja, da je mogoče doseči vložitev ponovne prošnje le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. Da se doseže njihova vsebinska obravnava v upravnem postopku in upravnem sporu, pa jih morajo stranke navesti oziroma predložiti pravočasno.

13.Nosilno stališče izpodbijanega sklepa je ugotovitev tožene stranke, da bi se lahko tožnik na dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, skliceval že v predhodnih postopkih, in da v zahtevku ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi bistveno povečali možnost za pridobitev mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Sodišče se s tem stališčem toženke strinja, pravilni pa so tudi razlogi, s katerimi je utemeljila svojo odločitev.

14.Glede zatrjevane okoliščine, da naj bi tožnika kot Berbera v Maroku resno zatirali sodišče ugotavlja, da je tožnik v obeh predhodnih prošnjah za mednarodno zaščito sicer navajal svojo berbersko etično pripadnost, vendar v zvezi s tem ni omenjal nobenih težav. Po vložitvi druge prošnje za mednarodno zaščito je na osebnem razgovoru 21. 5. 2024 izjavil, da je izvorno državo zapustil zaradi revščine in finančnih težav družine, ki so botrovale temu, da šolanja po zaključenih devetih razredih osnovne šole ni več nadaljeval. Tožnik rasizma ali zatiranja ni omenil, izjavil je, da je izvorno državo zapustil, da bi delal. Če bi dobil dobro plačano službo, Maroka ne bi zapustil. Glede na tožnikove izjave v predhodnem postopku in njegove neizkazane navedbe o zatiranju, sodišče pritrjuje toženki, da tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ni izkazal niti da so ga v Maroku kot Berbera diskriminatorno obravnavali niti da te okoliščine prej ni mogel navajati.

15.Upoštevaje priloženi upravni spis sodišče ugotavlja, da tožnik v predhodnih postopkih ni navajal, da bi bil v Maroku deležen kakršnegakoli (spolnega) nasilja. Na osebnem razgovoru 21. 5. 2024 je na izrecno vprašanje uradne osebe, ali je tam prišlo do kakšnega izrecnega dogodka, zaradi katerega je zapustil izvorno državo, odgovoril nikalno. Četudi bi mu sram preprečeval govoriti o posilstvu, tega dogodka tožnik po presoji sodišča ni izkazal. Na razgovoru 30. 12. 2024 je zatrdil, da dokazila o tem, da je posilstvo prijavil policiji že ima in da jih bo toženki predložil do 14. 1. 2025. V tožbi pa navaja drugače in sicer, da si je od maroške policije prizadeval pridobiti dokazila o prijavi, vendar mu to zaenkrat še ni uspelo. Tožnik razhajanj v izjavah ni pojasnil, dokazil o prijavi posilstva pa do dneva izdaje te sodbe ni predložil. Tudi sicer si njegove trditve glede razlogov za mednarodno zaščito nasprotujejo. Glede zatrjevane rasne diskriminacije je tožnik na razgovoru 30. 12. 2024 navedel, da se je ta kazala tako, da mu v Maroku kot Berberu niso pustili nadaljevati šolanja, zatem pa dejal, da je šolanje prekinil zaradi posilstva. Glede na izjavo na osebnem razgovoru 21. 5. 2024 (po vložitvi druge prošnje za mednarodno zaščito) pa šolanja ni mogel nadaljevati zaradi finančnih težav družine. Teh neskladij v tožbi ni pojasnil, prav tako pa tega ni storil na naroku, saj tja brez opravičila ni pristopil.

16.Iz zapisnika o ustnem sprejemu zahtevka za uvedbo ponovnega postopka z dne 30. 12. 2024 je razvidno, da je toženka seznanila tožnika s procesnimi jamstvi in dolžnostmi glede njegovega zahtevka ter da mu je uradna oseba postavljala vprašanja v zvezi z obstojem novih dejstev in dokazov ter njihovim pravočasnim uveljavljanjem. Tožnik na zapisnik ni imel pripomb, v upravnem postopku je imel možnost aktivnega sodelovanja in izjave o pomembnih dejstvih v postopku. Toženka je izpodbijano odločitev sprejela v okviru navedb, ki jih je tožnik podal v upravnem postopku, razloge za izdajo izpodbijanega sklepa pa je jasno in prepričljivo obrazložila.

17.Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev toženke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

1 Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014.

2 Navedeno je skladno z razlogi sodbe I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015, v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oziroma ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev (9. točka obrazložitve).

3 Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1.

4 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).

5 Sodba I Up 262/2023 z dne 14. 12. 2023 (11. točka obrazložitve).

6 Prav tam (12. točka obrazložitve).