Jedro

Tožnica že ves čas postopka ugovarja zaključku organov obeh stopenj, da znaša z zapisnikom o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013 ugotovljena čezmerna prijava za EK – njive – poljščine 0,35 ha. Tožnica je namreč že v pritožbi izrecno navedla, da se strinja z ugotovitvami kontrolnega pregleda, vendar pa je izpostavila, da zavrnitev zahtevka KOP iz 2. točke izreka prvostopenjske odločbe ni skladna z ugotovitvami tega pregleda. Takšnega tožničinega ugovora pa organ druge stopnje ni preizkusil in nanj ni odgovoril.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-53371/2013/6 z dne 7. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugodil zahtevku tožnice za plačilo za ukrep kmetijsko – okoljskih plačil (v nadaljevanju KOP) iz zbirne vloge za leto 2013, in sicer za ekološko kmetovanje – travinje za 2,85 ha ter za ekološko kmetovanje – vrtnine na prostem za 0,34 ha, v skupnem znesku 835,19 EUR (1. točka izreka) ter zavrnil zahtevek KOP za ekološko kmetovanje – travinje za 0,42 ha in za ekološko kmetovanje – njive – poljščine za 1,85 ha (2. točka izreka).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil z odločbo z dne 12. 11. 2014. V obrazložitvi povzema ugotovitve zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013 in poudarja, da tožnica na zapisnik ni podala pripomb ter da ga je podpisala, zato šteje, da je bila dobro seznanjena z njegovo vsebino in tudi z izločitvami površin, kot tudi razlogi zanje in je tako imela možnost, v kolikor se z njimi ni strinjala, podati pripombe. Tako organ šteje ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz zapisnika, za pravilno ugotovljeno. Poudarja, da je tožnica zahtevek KOP – EK – poljščine prijavila na površini 1,85 ha, neupravičena površina pa znaša 0,35 ha in tako predstavlja 21,33 % ugotovljene površine (tista površina, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izplačilo, znaša 1,50 ha). Ker nepravilnost znaša več kot 20 % ugotovljene površine, je prvostopenjski organ pravilno v celoti zavrnil zahtevek KOP – EK – poljščine. Zahtevek KOP – EK – travinje pa je tožnica prijavila na površini 3,27 ha. Neupravičena površina znaša 0,14 ha in tako predstavlja 4,47 % ugotovljene površine (tista površina, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izplačilo, znaša 3,13 ha). Nepravilnost tako znaša več kot 3 % in manj kot 20 % ugotovljene površine, zato je tudi v tem delu prvostopenjski organ pravilno znižal plačila iz naslova ukrepa KOP – EK – travinje še za dvakratnik ugotovljene napake.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Poudarja, da sta upravna organa obeh stopenj oprla svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka KOP – EK – njive – poljščine na netočno interpretirano (napačno sešteto) čezmerno prijavo površine skupine posevkov z isto višino plačila zahtevka KOP – EK – njive – poljščine. Seštevek čezmerne prijave površin tega zahtevka, kot ga navajata oba upravna organa, ne ustreza navedbam kontrolnega zapisnika z dne 8. 7. 2014, s katerim se tožnica v celoti strinja in ga v pritožbi tudi ni izpodbijala, niti ni navajala nobenih novih dejstev. Zaradi nepravilno ugotovljene čezmerne prijave površine skupine posevkov z isto višino plačila zahtevkov KOP je organ posledično uporabil neustrezno sankcijo in ji zahtevek KOP – EK – njive – poljščine neupravičeno v celoti zavrnil. Znižanje plačila za ta ukrep bi moralo ustrezati dejstvu, da čezmerna prijava površine skupine posevkov z isto višino plačila zahtevka KOP znaša več kot 3 % in ne več kot 20 % ugotovljene površine. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je upravičena do sredstev iz naslova zahtevka KOP – EK – njive – poljščine v višini, ki naj se ponovno ugotovi na osnovi podanih dejstev.

Toženka je sodišču poslala upravni spis zadeve, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ utemeljeno zavrnil tožničin zahtevek KOP – ekološko kmetovanje – njive – poljščine v celoti. Tožnica namreč ugovarja, da organa obeh stopenj nista ugotovila pravilnega dejanskega stanja, ker sta napačno seštela čezmerne prijave površin tega zahtevka glede na ugotovitve zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013, s katerim se tožnica v celoti strinja, in posledično neupravičeno zavrnila ta tožničin zahtevek v celoti.

Po določbi prvega odstavka 26. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) se znižanje in izključitve za ukrepe osi 2 obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 65/2011/EU. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. 1. 2011 v drugem pododstavku odstavka 3 člena 16 določa, da če površina, ki je prijavljena v zahtevku za plačilo, presega površino, ugotovljeno za zadevno skupino posevkov, se pomoč izračuna na podlagi površine, ugotovljene za zadevno površino posevkov. Iz odstavka 5 te določbe pa izhaja, da se v primeru iz drugega pododstavka odstavka 3 pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, zmanjšane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika večja od 3 % ali 2 ha, vendar ne večja od 20 % ugotovljene površine. Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se za zadevno skupino posevkov ne dodeli nobena pomoč.

Sodišče ugotavlja, da iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila ugotovljena čezmerna prijava površine skupine posevkov z isto višino plačila (razlika) zahtevka KOP za EK njive – poljščine 0,35 ha, kar je več kot 20 % in ne več od 50 % ugotovljene površine. Pritožbeni organ v drugostopni odločbi prav tako navaja, da znaša neupravičena površina za zahtevek KOP – EK – poljščine 0,35 ha. Da je tožnica ta zahtevek prijavila na površini 1,85 ha, med strankama ni sporno, le-to pa izhaja tudi iz zbirne vloge za leto 2013. Vendar pa tožnica že ves čas postopka ugovarja zaključku organov obeh stopenj, da znaša z zapisnikom o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013 ugotovljena čezmerna prijava za EK – njive – poljščine 0,35 ha. Tožnica je namreč že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo izrecno navedla, da se strinja z ugotovitvami kontrolnega pregleda z dne 8. 7. 2013, vendar pa je izpostavila, da zavrnitev zahtevka KOP iz 2. točke izreka prvostopenjske odločbe ni skladna z ugotovitvami kontrolnega pregleda. Takšnega tožničinega ugovora pa organ druge stopnje ni preizkusil in nanj ni odgovoril. Ker po povedanem prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni navedel zadostnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, navedene pomanjkljivosti pa kljub izrecnemu ugovoru tožnice v pritožbi ni odpravil niti organ druge stopnje, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.

Zaradi absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral vsebinsko preučiti (pritožbeni) ugovor tožnice in ponovno preveriti ugotovitve zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013 ter ugotoviti neupravičeno površino za zahtevek KOP – EK – njive - poljščine glede na prijavljeno površino za ta zahtevek in glede na ugotovitve o zadevi ponovno odločiti.