Jedro

Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.

Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo A. A. in B. B. zoper sklep sodišča druge stopnje II Cp 1572/2023 z dne 5. 9. 2024.

2.B. B. in A. A. sta zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo. Sklep izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata njegovo razveljavitev.

3.Pritožnika sodišču prve stopnje očitata kršitev določbe 1. točke 37. člena ZPP glede pristojnosti vrhovnega sodišča za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. Če je na podlagi prvega odstavka 357. člena ZPP dovoljena pritožba, v kolikor je sodba razveljavljena, potem mora biti pritožba dovoljena tudi v drugih primerih, ko sodba ni razveljavljena, da se strankam v postopku po drugem stavku 125. člena Ustave RS (URS) v povezavi z 2., 3.a in 8. členom URS ter 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) omogoči pravica do poštenega sojenja. Sodniki so dolžni vsaki stranki v sodnem postopku omogočiti vložitev pritožbe na vseh nivojih sojenja. Slovenskemu sodstvu očitata ogromno protiustavnih členov zakonov. V izpodbijanem sklepu so protiustavni tisti členi ZPP, po katerih je strankam preprečeno vlagati pritožbe na vseh nivojih sojenja. To je protizakonito, pristransko in krivično sojenje po drugem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Sklep VSC I Cp 27/2021 je naveden brez datuma. Če je nek člen zakona protiustaven, so sodniki dolžni na Ustavno sodišče RS vložiti zahtevo za oceno ustavnosti po 156. členu URS. V Sloveniji je protiustavna sodna praksa, da odvetniki lahko lažejo v sodnih postopkih in to naj ne bi bilo kaznivo dejanje krive izpovedbe. Odvetniki strank v postopkih ne zastopajo ustrezno. Sklep VSL II Cp 1572/2023 z dne 5. 9. 2024 ni verodostojna listina po 2. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodnica C. C. je namreč že v prejšnjem sklepu VSL II Cp 1947/2021 z dne 8. 12. 2021 lagala in podala krivo pisno navedbo z neresnično vsebino glede vrednosti in namembnosti zazidljivih nepremičnin, ki sta jih v preteklosti od D. D. prejeli dedinji E. E. in F. F.1 Pritobi prilagata oporoko D. D. z dne 29. 12. 2010, izpodbijani sklep in pritobo zoper VSL sklep II Cp 1572/2023 z dne 5. 9. 2024.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o pritožbi, ki sta jo dediča A. A. in B. B. (v nadaljevanju: pritožnika) vložila zoper sklep VSL II Cp 1572/2023 z dne 5. 9. 2024. Pritožnikoma je pravilno pojasnilo, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje - prvi odstavek 357. a člena ZPP) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.2 Zato tudi ni podana očitana kršitev določbe 1. točke 37. člena ZPP glede pristojnosti vrhovnega sodišča za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. O nedovoljeni pritožbi pritožnikov je odločilo pristojno sodišče, saj je (poleg pritožbenega sodišča) tudi sodišče prve stopnje tisto, ki je pristojno za zavrženje pritožbe kot nedovoljene (glej prvi odstavek 343. člen ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD)).

5.Ne drži, da je pritožba dovoljena tudi v drugih primerih, ko sodba ni razveljavljena. Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (primerjaj 158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.3 Iz istih razlogov tudi ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da so sodniki dolžni vsaki stranki v sodnem postopku omogočiti vložitev pritožbe na vseh nivojih sojenja ter da kršitev te dolžnosti predstavlja kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po drugem odstavku 288. člena KZ-1. V zvezi s protiustavnostjo členov ZPP, po katerih je strankam v postopkih preprečeno vlagati pritožbe na vseh nivojih sojenja, se imata pritožnika možnost sama obrniti na Ustavno sodišče RS s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (glej 1. točko prvega odstavka 21. člena in 24. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS)), kajti pritožbeno sodišče takšne protiustavnosti glede na obrazloženo ne zaznava (prvi odstavek 153. člena URS).

6.Pritožbene navedbe glede protiustavnih določb zakonov in neustreznega odvetniškega zastopanja v Sloveniji so podane na splošno in za odločanje o pritožbi v konkretnem primeru niso pravno pomembne.

7.Citiranje sklepa VSC I Cp 27/2021 brez navedbe datuma tega sklepa (18. 2. 2021) ne predstavlja procesne kršitve, ki bi bila vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Prav tako za odločitev o predmetni pritožbi ni pravno pomemben pritožbeni očitek, da sklep VSL II Cp 1572/2023 z dne 5. 9. 2024 ni verodostojna listina po 2. točki 55. člena ZIZ, ter utemeljitev tega pritožbenega očitka.

8.Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9.V izogib morebitnim nejasnostim pritožbeno sodišče dodaja, da pritožba zoper ta sklep ni dovoljena, sodišče pa je v skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

-------------------------------

1Izločitve sodnice pritožnika ne zahtevata. Identičen očitek sta na sodnico (in še dva sodnika Višjega sodišča v Ljubljani) naslovila v vlogi z dne 21. 9. 2023, ki je bila obravnavana kot zahteva za izločitev sodnikov. Ta zahteva je bila s sklepom II Cp 1572/2023 z dne 31. 1. 2024 v zvezi s sklepom VS RS Cp 12/2024 z dne 8. 5. 2024 pravnomočno zavržena kot nepopolna.

2V takem primeru je pritožba tudi izjemoma dovoljena.

3Prav takšno sojenje bi bilo nepošteno, ker velja pravilo, da pravnomočnih sodnih odločb ni več mogoče izpodbijati s pritožbo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25, 158

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.