Jedro

Neutemeljen je tožbeni ugovor, ki se nanaša na točkovanje po 2. točki javnega razpisa-Kvaliteta bivanja. Že iz točkovalnega zapisnika izhaja, da se pri tem kriteriju točkuje bivanje v neprimernem stanovanju in pojasnjeno, da gre praviloma za starejša stanovanja s pomanjkljivimi oz. dotrajanimi instalacijami, za kletna, vlažna oz. premalo osončena stanovanja in stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov. Tožnica v tem kriteriju opisanih stanovanjskih razmer ne navaja, ne more pa biti uspešna z ugovorom, da je stanovanje nefunkcionalno (v smislu točkovanja) zato, ker obsega samo kuhinjo in veliko sobo, ki njej in sinu služi obenem kot dnevna soba in spalnica.

Izrek

Tožba se zvrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka, Nepremičnine Celje d.o.o., je z odločbo, št. 36211-295/2011 z dne 16. 9. 2011 odločila, da je A.A., na podlagi razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, dosegla 270 točk in se uvrstila na 143. mesto prednostne liste A upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem po razpisu. Odločitev temelji na ugotovitvi, da se je prosilka na razpis prijavila v predpisanem roku in svoji vlogi predložila vse zahtevane dokumente. Po pregledu vlogi priložene dokumentacije je bil sestavljen točkovalni zapisnik, ki je sestavni del odločbe in na podlagi katerega je bila prosilka uvrščena na prednostno listo A, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

2. O pritožbi tožnice zoper navedeni prvostopenjski akt je odločal Nadzorni svet družbe Nepremičnine d.o.o. in pritožbo zoper odločbo 36211-295/2011 z dne 16. 9. 2011 zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnica odločitvi prvostopenjskega organa oporeka. Navaja, da je bilo točkovanje izvedeno nepravilno, posledično pa je bila nepravilna tudi uvrstitev na prednostno listo najemnikov neprofitnih stanovanj. Ne strinja se s točkovanjem po prvem kriteriju – stanovanjske razmere, saj meni, da bi zato, ker mora izprazniti najemniško stanovanje, morala biti ocenjena s 180. točkami. Pritožila se je tudi zaradi točkovanja po kriteriju kvaliteta bivanja. S sinom stanujeta v stanovanju, ki meri 43,80 m² in obsega kuhinjo in veliko sobo, ki jima služi kot spalnica in bivalni prostor. Stanovanje je zato neprimerno in nefunkcionalno, zato bi morala tudi po tem kriteriju dobiti 30 točk. Pritožila se je tudi po kriteriju II. Socialne razmere, ker ni bila upoštevano sinovo kronično vnetje zgornjih dihal in pogoste alergije, kar vse je povzročilo, da sin ni mogel nadaljevati šolanja. Na sinovo zdravje vplivajo tudi pogoste selitve. Neprimernost stanovanja dokazuje tudi s trditvijo, da sinova bolezen zahteva posebno opremo in posteljnino, talne obloge in poseben režim ogrevanja. Tako bi po tem kriteriju morala doseči 80 točk. Tožbi prilaga dokazila, ki potrjujejo tožbene navedbe in sodišču predlaga, da ponovno pregleda vso dokumentacijo, vlogo pravilno točkuje in izda novo odločbo. Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) izdan Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Javni razpis), za oddajo v najem najmanj 40 stanovanj v letih 2011-2012. Družba Nepremičnine Celje d.o.o. je družba v lasti Mestne občine Celje in kot izhaja iz Akta o ustanovitvi družbe z dne 1. 4. 2001, pravna naslednica Stanovanjskega sklada občine Celje, torej ima lastnost najemodajalca iz 17. člena Pravilnika.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožničina vloga pravilno točkovana in posledično pravilno uvrščena na prednostno listo A upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem. Tožnica v tožbi oporeka točkovanju po kriteriju I. Stanovanjske razmere. Meni, da bi morala biti njena vloga po tem kriteriju točkovna s 180 točkami, kot udeležencu brez stanovanja, ker je najemodajalec vložil na sodišču zahtevo za izpraznitev stanovanja. Sodišče po vpogledu v točkovali zapisnik za ovrednotenje meril za dodelitev neprofitnega stanovanja 2011 ugotavlja, da tožničin ugovor ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve vloge najemnica tržnega stanovanja, zato je bil pri tem kriteriju pravilno upoštevan kriterij 1.2., ki je ovrednoten s 140 točkami.

8. Po presoji sodišča je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na točkovanje po 2. točki-Kvaliteta bivanja. Že iz točkovalnega zapisnika izhaja, da se pri temu kriteriju točkuje bivanje v neprimernem stanovanju in pojasnjeno, da gre praviloma za starejša stanovanja s pomanjkljivimi oz. dotrajanimi instalacijami, za kletna, vlažna oz. premalo osončena stanovanja in stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov. Tožnica v tem kriteriju opisanih stanovanjskih razmer ne navaja, ne more pa biti uspešna z ugovorom, da je stanovanje nefunkcionalno (v smislu točkovanja) zato, ker obsega samo kuhinjo in veliko sobo, ki njej in sinu služi obenem kot dnevna soba in spalnica.

9. Tožnica ugovarja tudi točkovanju po kriteriju II. Socialne razmere. Meni, da bi zaradi sinovega zdravstvenega stanja morala doseči 80 točk. Sodišče ugotavlja, da se zdravstvene razmere lahko točkujejo z 80 točkami, če gre za trajno obolenje mladoletnih otrok, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami. Tožnica je sinovo zdravstveno stanje dokazovala s predložitvijo zdravniškega potrdila, ki dokazuje sinovo alergijo na pršico, zato se predlaga ustrezno bivalno okolje. Iz potrdila izhaja sklep, da v sedanjih stanovanjskih razmerah (ker gre za enosobno stanovanje) takšna prilagoditev ni mogoča in mnenje, da je zaželena selitev v stanovanje, ki bi materi in sinu omogočala ločeno bivanje. Po presoji sodišča tožnica s tem ugovorom ne more biti uspešna. Res je, da zdravniško potrdilo dokazuje sinovo alergijo, vendar iz tega potrdila ne izhaja sinovo trajno obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, niti tega sklepa ne more spremeniti v tem potrdilu navedeno mnenje in predlog zdravnice za pridobitev ustreznejšega stanovanja.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo (v nadaljevanju ZUS-1).