Jedro

Ker ni dvoma, da je tožba vložena pravočasna in je k tožbi priložen izpodbijani posamični upravni akt, je izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje v zadevi. Ugotavljanje pravne koristi ali pravnega interesa za tožbo v obravnavanem primeru z ustavno pravnega vidika ni dopustno. Iz ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS izhaja, da se pravni interes za vložitev tožbe zoper dokončne upravne odločbe domneva. Z izpodbijano dokončno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika, kar pomeni, da je bila zanj izdana negativna odločba in je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zoper dokončno odločbo toženke št. ... z dne 20. 10. 2022. 2. Zoper sklep je tožnik vložil laično pritožbo. Navaja, da bi moralo sodišče postopati po 105. členu v zvezi s 108. členom ZPP. Dne 24. 5. 2017 je ZRSZ izdal odločbo s katero je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Odločba je postala pravnomočna z odločbo z dne 12. 7. 2017. ZRSZ ni spoštoval sodbe IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018 v zvezi s sodbo Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019. Sodišče ščiti toženko in zastopa stališče, da je imel vse pravice pred CSD od 28. 8. 2015. Skladno z navedeno sodbo je bil ZRSZ dolžan izdati nov upravni akt v roku 30 dni in tožnika vpisati v evidenco brezposelnih, kar ni storil. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 63. in 75. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP), kot to v pritožbi smiselno zatrjuje tožnik.

5. Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo z dne 20. 10. 2022, s katero je toženka zavrnila tožnikovo pritožbo zaradi molka organa prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe izhaja, da je organ prve stopnje z ponovnim vpisom v evidenco brezposelnih oseb izvršil sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019, ter da je organ prve stopnje dolžan ponovno izvesti postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vodenje pritožnika v evidenci brezposelnih oseb, o čemer bo moral izdati ustrezno upravno odločbo.

6. Tožbe zoper dokončno odločbo z dne 20. 10. 2022 sodišče prve stopnje ni pravilno zavrglo. V sodni praksi je bilo že večkrat opozorjeno na 157. člen Ustave RS (Ustava), ki določa, da o zakonitosti dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če zato ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Za pravice iz sistema socialne varnosti, je sodno varstvo (23. člen Ustave) zagotovljeno v socialnem sporu na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Po prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev, kljub temu, da je navedlo, da je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženke z dne 20.10.2022 in gre iz njegovih navedb razbrati, da predlaga, da Zavod RS za zaposlovanje izda odločbo o vpisu tožnika v evidenco brezposelnih oseb, utemeljilo s tem, da tožbeni zahtevek ni zadostno opredeljen in tožba ni primerna za meritorno sojenje. Sodišče se je spuščalo tudi v presojo utemeljenosti razlogov, ki so vodili do zavrženja tožbe. Ob tem je zmotno zaključilo, da je tožnik izgubil pravno korist za vodenje socialnega spora, ker je bilo z naknadno odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 24. 10. 2022 v zvezi z dokončno odločbo toženke z dne 15. 12. 2022 (katere pravilnost in zakonitost se presoja v zadevi IV Ps 149/2023)1, izvršena pravnomočna sodba V Ps 905/2018 v zvezi s sodbo Psp 112/2019 in odločeno o vpisu v evidenco brezposelnih oseb. Odločitev je oprlo na 108. člen ZPP, 63. člen ZDSS-1 in 274. člena ZPP ter zmotno zaključilo, da spor ni dopusten.

8. ZDSS-1 v 75. členu določa, da po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno. Ker ni dvoma, da je tožba vložena pravočasna in je k tožbi priložen izpodbijani posamični upravni akt, je izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje v zadevi. Ugotavljanje pravne koristi ali pravnega interesa za tožbo v obravnavanem primeru z ustavno pravnega vidika ni dopustno. Iz ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS izhaja, da se pravni interes za vložitev tožbe zoper dokončne upravne odločbe domneva.2 Z izpodbijano dokončno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika, kar pomeni, da je bila zanj izdana negativna odločba in je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih.

9. Ker je predmet presoje pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje tožbe in je na podlagi 274. člena ZPP napačno zaključilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zadevi in je tožniku odvzelo pravico do pravnega varstva.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe z dne 20. 10. 2022. 11. Ker je bilo potrebno pritožbi ugoditi že zaradi postopkovnih kršitev, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb, ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Spor se ne nanaša na izpodbijanje iste dokončne odločbe kot je predmet sodne presoje v konkretnem sporu. 2 Tako stališče je pritožbeno sodišče že sprejelo npr. v zadevi Psp 21/2022.