Jedro

Iz priloženega dokazila je tako razvidno, da je bil na prehodni račun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, 2. 3. 2010 nakazano pravilni znesek dolžne sodne takse, pri čemer je tožeča stranka le napačno označila referenco, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 153553/2009, z dne 23. 10. 2009 v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo.

Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Zaključek sodišča prve stopnje, da taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 v znesku 114,00 EUR ni bila plačana po plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I Pg 85/2010-7, z dne 25. 02. 2010, ki je bil tožeči stranki vročen 01. 03. 2010, je nepravilen. Iz priloge, ki jo je pritožbi priložila tožeča stranka izhaja, da je F. T., ki je bil po podatkih sodnega registra eden od družbenikov tožeče stranke, na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu v elektronski obliki po NLB kliku plačal sodno takso v znesku 114,00 EUR, z referenco 00011008-4500856, dne 02. 03. 2010. Sodna taksa je bila torej plačana pravočasno, tožeča stranka pa je svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila po svojem družbeniku, pri tem pa je le pomotoma napisala številko reference, pri čemer je kot referenco navedla številko računa Okrožnega sodišča v Novem mestu, namesto opravilne številke spisa. Iz priloženega dokazila je tako razvidno, da je bil na prehodni račun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, 02. 03. 2010 nakazan pravilni znesek dolžne sodne takse, pri čemer je tožeča stranka le napačno označila referenco, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti. V skladu z določbo 3. odst. 6. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pa po opravljenem plačilu sodne takse tožeči stranki ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu takse.

Ker je tožeča stranka v pritožbenem postopku uspela dokazati, da je sodno takso v celoti in pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje (2. točka 1. odst. 338. člena v zvezi s 1. odst. 376. člena ZPP), zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Ker se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na pritožbo (1. odstavek 366. člena ZPP) in v obravnavani zadevi ne gre za enega od sklepov naštetih v 2. odstavku 366. člena ZPP, je bil odgovor na pritožbo, ki ga je vložila tožena stranka nepotreben, zato ta sama nosi stroške odgovora na pritožbo (366. člen ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).