Jedro

Citirana odločba z dne 23. 1. 2020 je dokončna in pravnomočna. Pomeni, da je pravnomočno odločeno, da pravica do nadomestila med brezposelnostjo tožniku miruje od 8. 10. 2019. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na mirovanje in na vprašanje razlogov za mirovanje, so že zaradi pravnomočnosti te odločbe, neupoštevne, ne glede na to, ali je odločba z dne 23. 1. 2020 pravilna ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba toženca št. ... z dne 6. 4. 2020 in prvostopenjska odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. ... z dne 7. 2. 2020 ter da se tožniku prizna pravica do nadomestila za brezposelnost za preostali del v trajanju 2 meseca in 20 dni v času od 8. 10. 2019 do 28. 12. 2019. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabljenega materialnega prava in kršitve pravil postopka. Navaja, da je sporno vprašanje tožnikovega prebivališča. Meni, da je izpolnil pogoj prijave bivališča s tem, ko je dne 10. 9. 2019 na UE Ljubljana vložil vlogo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, Upravna enota Ljubljana pa mu je izdala potrdilo o vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje oziroma za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje. Tožnik je po nastanku zavarovalnega primera brezposelnosti 28. 9. 2019 v roku 30 dni vložil vlogo za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožena stranka mu je z odločbo z dne 7. 10. 2019 priznala pravico za obdobje od 28. 9. 2019 do 27. 12. 2019 za dobo treh mesecev. Z odločbo z dne 23. 1. 2020, s katero je odpravila odločbo z dne 9. 10. 2019, je bilo odločeno, da mu pravica do denarnega nadomestila miruje od 8. 10. 2019 dalje. Tožena stranka je tožniku z odločbo z dne 23. 1. 2020 spremenila status na način, da mu je z dnem 8. 10. 2019 uvedla mirovanje pravice do denarnega nadomestila in tožnik od takrat dalje ni bil več prejemnik denarnega nadomestila. Ker se tožnik do 8. 10. 2019 ni zaposlil, niti se ni zaposlil v nadaljnjih 30-ih dneh, mu je grozilo prenehanje dovoljenja. Zaradi naknadno izdane odločbe svojega položaja oziroma dolžnosti, kot mu jih nalaga sporazum ni mogel pravočasno urediti. Zato je za tožnika bistvenega pomena, da sodišče ugotovi trajanje pravice do denarnega nadomestila od 8. 10. 2019 do 28. 12. 2019, saj na ta način tožnik ne bo imel luknje v zavarovanju, ki bi povzročila prenehanje dovoljenja. Nasprotno pa na tožnikove dolžnosti po sporazumu ne bo imela nikakršnega vpliva luknja v času od 29. 12. 2019 do 10. 4. 2020, saj bo za tožnika obveznost ponovne zaposlitve nastala šele po pravnomočnosti sodbe v predmetnem postopku. Tožnik, da obdrži dovoljenje, mora imeti s sodbo priznano pravico do denarnega nadomestila tudi za čas od 8. 10. 2019 do 28. 12. 2020, dolžnost njegove ponovne zaposlitve po prenehanju zavarovanja oziroma prejemanja nadomestila za brezposelnost, kakor jo določa Sporazum, pa nastopi s pravnomočnostjo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Navajanja prvostopenjskega sodišča, da bi se moral tožnik že z dne 10. 9. 2019 prijaviti na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in uveljaviti pravico v roku 30 dni od prenehanja tega razloga za mirovanje pravice, ne vzdržijo, ker je mirovanje nastopilo šele z odločbo z dne 23. 1. 2020, prebivališče pa je imel prijavljeno ves čas. Četudi je odločba o mirovanju pravice postala pravnomočna in tožnik zoper njo ni uveljavljal pravnega varstva, slednje po mnenju pritožbe ne vpliva na dejstvo, da lahko tožena stranka postopek v tem delu obnovi in odločbo odpravi po uradni dolžnosti, v kolikor se s sodbo ugotovi tožnikova pravica do nadomestila za brezposelnost za čas od 8. 10. 2019 do 28. 12. 2019. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V tem socialnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o priznanju pravice do nadomestila za čas brezposelnosti za preostali del. Gre za dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 4. 2020, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 7. 2. 2020. S slednjo je odločil, da ima tožnik od 22. 1. 2020 do 10. 4. 2020 pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za preostali del. 6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v 70. členu Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD). Ta v prvem odstavku določa, da ima zavarovanec, ki zaradi mirovanja ni v celoti izkoristil priznanja pravice do denarnega nadomestila, po prenehanju razlogov za mirovanje pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imel tožnik po odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) z dne 7. 10. 2019 priznano pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas treh mesecev v obdobju od 28. 9. 2019 do 27. 12. 2019. Nato je ZRSZ najprej z odločbo št. ... z dne 9. 10. 2019 odločil, da tožniku pravica do nadomestila med brezposelnostjo miruje od 28. 9. 2019. V obnovi postopka po uradni dolžnosti je ZRSZ nato kasneje z odločbo št. ... z dne 23. 1. 2020 odločbo z dne 9. 10. 2019 odpravil in odločil, da tožniku pravica do nadomestila med brezposelnostjo miruje od 8. 10. 2019. 8. Citirana odločba z dne 23. 1. 2020 je dokončna in pravnomočna. Pomeni, da je pravnomočno odločeno, da pravica do nadomestila med brezposelnostjo tožniku miruje od 8. 10. 2019. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na mirovanje in na vprašanje razlogov za mirovanje, so že zaradi pravnomočnosti te odločbe, neupoštevne, ne glede na to, ali je odločba z dne 23. 1. 2020 pravilna ali ne.

9. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno upravno odločbo je v skladu s 158. členom Ustave Republike Slovenije mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku določenih z zakonom. Torej z izrednimi pravnimi sredstvi po postopku določenem v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). V rednem postopku v pravnomočne odločbe ni mogoče poseči, ampak so nanje upravni organi in enako sodišča vezani in jih je potrebno upoštevati. Pritožba v rednem postopku brez podlage in neutemeljeno uveljavlja drugačno odločitev o mirovanju izplačevanja nadomestila med brezposelnostjo.

10. Poleg tega odločba o mirovanju izplačevanja nadomestila med brezposelnostjo ni predmet tega postopka. Kot je pritožbeno sodišče že uvodoma povzelo, sta v tem postopku predmet sodne presoje dokončna odločba tožene stranke z dne 6. 4. 2020 in prvostopna odločba ZRSZ z dne 7. 2. 2020, sporno pa je, ali je pravilno odločeno o nadomestilu med brezposelnostjo za preostali del. 11. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik dne 22. 1. 2020 pri ZRSZ vložil vlogo za priznanje pravice do nadomestila med brezposelnostjo za preostali del. Med dokumentacijo se nahaja tudi z dnem 22. 1. 2020 datirano potrdilo UE Kamnik, da ima tožnik od 22. 1. 2020 do 12. 7. 2021 prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji. Očitno je tožnik dne 22. 1. 2020 (datum na potrdilu) predložil tudi potrdilo Upravne enote Ljubljana, da je dne 10. 9. 2019 vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje oziroma za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje (kar izhaja tudi iz ugotovitev v dokončni odločbi tožene stranke z dne 6. 4. 2020).

12. Na podlagi vloge z dne 22. 1. 2019 je ZRSZ tožniku z odločbo z dne 7. 2. 2020, ker je ugotovil, da je razlog mirovanja prenehal dne 22. 1. 2020 in da se je prijavil pri zavodu v 30 dneh po prenehanju razloga za mirovanje, priznal pravico do preostalega dela nadomestila med brezposelnostjo v trajanju 2 mesecev in 20 dni in določil višino nadomestila, ki se mu izplačuje od 22. 1. 2020 do 10. 4. 2020. 13. Tožniku, ki zaradi mirovanja izplačevanja nadomestila med brezposelnostjo od 8. 10. 2019 (odločba z dne 23. 1. 2020) ni v celoti izkoristil priznane pravice za čas treh mesecev (odločba z dne 7. 10. 2019), je ZRSZ z odločbo z dne 7. 2. 2020 potrjeno z odločbo z dne 6. 4. 2020, na podlagi njegove vloge z dne 22. 1. 2020, priznal pravico do nadomestila med brezposelnostjo za preostali del 2 mesecev in 20 dni, ker je predložil potrdilo o prijavljenem začasnem prebivališču v Sloveniji in se je v roku 30 dni po prenehanju razlogov za mirovanje, prijavil pri zavodu. Takšni odločbi in sicer odločbo z dne 7. 2. 2020, potrjeno z dokončno odločbo z dne 6. 4. 2020 je sodišče prve stopnje utemeljeno v skladu z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) štelo za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek zavrnilo. Ne glede na situacijo, ki naj bi po navedbah pritožbe nastala za tožnika, za priznanje nadomestila za preostali del v trajanju 2 mesecev in 20 dni od 8. 10. 2019, ko je tožniku na podlagi pravnomočne odločbe izplačevanje nadomestila mirovalo, pa do 28. 12. 2019, to je do dneva, ko mu je bilo nadomestilo med brezposelnostjo priznano, ni nobene podlage. Tudi eventuelna obnova postopka ni stvar sodišča, temveč primarno obeh strank oziroma tožene stranke ter predsodnega postopka.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu s 154. členom v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.