Jedro

Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati le pogoje iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se na podlagi sklepa o izvršbi z dne 19.4.2005 in obvestila po 86. členu ZZK-1 z dne 9.6.2005, opr.

št. In 2005/00073 Okrajnega sodišča v N., zaradi upnikove terjatve in sicer glavnice v znesku 462.066,38 SIT s pripadki, pri vl. št. xx na parc. št. yy k.o. K., last E. d.o.o., odredi zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba zastavne pravice, oboje v korist upnika J. V..

Zoper sklep se je pravočasno pritožila lastnica nepremičnine družba E. d.o.o., kot udeleženka tega zemljiškoknjižnega postopka (3. točka

132. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

Uveljavlja vse pritožbene razloge ter navaja, da je nad pritožnikom po sklepu Okrožnega sodišča v N., opr. št. St 15/2005 z dne 1.6.2005, začet postopek prisilne poravnave, ker je razvidno iz sklepa, ki ga prilaga. Dolžnica je dne 8.5.2005 vložila pri navedenem sodišču predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave med njo in njenimi upniki. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave so nastopile z dnem nabitja oklica o začetku postopka na oglasno desko sodišča, to je dne 1.6.2005. Po določilu 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje; navedene izvršbe, ki že tečejo, se prekinejo.

Določilo se ne nanaša na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej, kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasni deski sodišča, torej od vključno dne 1.6.2005 dalje, sme dolžnik obremeniti svoje premoženje le z dovoljenjem poravnalnega senata, po predhodnem mnenju upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je zagotovitev zmanjšanega poplačila in ohranitev obveznosti na nivoju, na katerem so bile ob začetku postopka. Zato potrebuje dolžnik za vse posle izven redne dejavnosti soglasje, saj bi sicer bili drugi upniki oškodovani. Prepoved obremenjevanja je sodni ukrep, ki stopi v veljavo z dnem objave oklica. V konkretnem primeru je bil sklep o izvršbi izdan dne 19.4.2005, torej prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, medtem ko je bil izpodbijani sklep o zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice izdan dne 13.6.2005, torej po začetku postopka prisilne poravnave nad pritožnikom. V kolikor bi izpodbijani sklep veljal, bi pomenil priviligiranje upnika J. V. in bi bilo takšno dejanje v nasprotju z namenom postopka prisilne poravnave ter v nasprotju z enakopravnim obravnavanjem vseh upnikov. Zato po mnenju dolžnika zavarovanja z obremenitvijo dolžnikovega premoženja ni dopustno dovoliti. Po mnenju pritožnice je sodišče o vknjižbi zastavne pravice odločilo z izpodbijanim sklepom že takrat, ko so že veljale pravne posledice zaradi začetka postopka prisilne poravnave. In ker poravnalni senat dolžnika ni dal soglasja za obremenitev premoženja, je potrebno sklep razveljaviti in ga kot nedovoljenega odpraviti.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v 36. členu določa, da od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje, če pa izvršbe že tečejo, se prekinejo, razen, če gre za upnike, opredeljene v 3. in 4. odstavku, na katere se ta določila ne nanašajo. Citirana določba je posledica načela enakopravnega obravnavanja upnikov v postopku prisilne poravnave. Zato v takih primerih izvršilno sodišče, če do začetka postopka prisilne poravnave še ni izdalo sklepa o izvršbi, ne glede na to, kdaj je bil predlog za izvršbo vložen, zavrne predlog za izvršbo, če pa je bil sklep o izvršbi že izdan, pa izvršbo prekine.

V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje odločalo v zemljiškoknjižnem postopku in ne v izvršilnem postopku. Z izpodbijanim sklepom je odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče v izvršilni zadevi opr. št. In 2005/00073 upnika J. V. iz Č., zoper dolžnika E. d.o.o., dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 462.066,38 SIT s pripadajočimi obrestmi na nepremičnini, vpisani pri vl. št. xx k.o. K., pri kateri je vpisana parc. št. yy, v celoti v lasti dolžnika. Gre za vpis po uradni dolžnosti (86. člen ZZK-1), pri katerem je odločanje zemljiškoknjižnega sodišča omejeno. Po 2. odstavku 148. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati pogoje iz 2. do 5. točke 1. odstavka istega člena (da listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in da so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon). Ker so bili navedeni pogoji izpolnjeni, je zemljiškoknjižno sodišče pravilno odločilo o zaznambi izvršbe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča z dne

9.6.2005, kateremu je bil priložen sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v N. dne 19.4.2005, opr. št. In 2005/00073. Dejstvo, da je bil po izdaji sklepa o izvršbi nad dolžnikom (zemljiškoknjižnim lastnikom nepremičnine in udeležencem tega postopka) začet postopek prisilne poravnave (sklep Okrožnega sodišča v N., opr. št. St 15/2005 z dne 1.6.2005), zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve prvostopnega sodišča, da se sklep o izvršbi zaznamuje. Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).