Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli stranki, ki je iz opravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti. Razloge, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja mora verjetno izkazati. Tožnik ni z verjetnostjo izkazal, da zaradi zdravstvenih razlogov (bil naj bi nezmožen premikanja) ni mogel pravočasno vložiti pritožbe zoper odločbo o odmeri starostne pokojnine, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen, zamujena pritožba pa zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se spremeni odločba tožene stranke z dne 24. 7. 2014 tako, da se pritožbi tožnika ugodi in da se ugodi tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, saj tožnik ni dokazal nekega nepričakovanega dogodka, ki bi opravičeval njegovo zamudo pri vložitvi pritožbe.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da mu toženka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zavarovalne dobe za obdobje od 30. 8. 1990 do 11. 9. 1995. Tožnik je izpovedal, da je ob prejemu odločbe tožene stranke poklical na sedež toženke, kjer so mu svetovali, naj ga to ne skrbi, ker da bo po obvezni reviziji dobil novo odločbo, zoper katero se lahko pritoži, če to želi. Po prejemu odločbe je dobil neznosne bolečine v hrbtenici, tako da je moral iskati tudi zdravniško pomoč. Zaradi zdravstvene nezmožnosti je zamudil s pritožbo zoper odločbo toženke z dne 27. 11. 2013. Ne strinja se z dokazno oceno sodišča, da pri njemu ni šlo za zdravstveno nezmožnost vložitve pritožbe, saj se je sodišče pri svoji oceni oprlo le na zdravniško medicinsko dokumentacijo, kar pa ne more biti edini dokaz. Četudi tožnik že prvi dan nezmožnosti ni odšel k zdravniku in čeprav zadnji dan nezmožnosti ni bil pri zdravniku, to še ne pomeni, da njegove težave niso bile takšne, da bi bil sposoben vložiti pritožbo. Sodišče bi moralo o zadevi odločiti po vsebini. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper sklep Območne enote A., izpostava B. z dne 2. 4. 2014. Tožena stranka je s sklepom z dne 2. 4. 2014 predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnila, njegovo pritožbo kot prepozno vloženo pa zavrgla.

6. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je toženka dne 27. 11. 2013 izdala odločbo, v kateri je odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 197,19 EUR na mesec od 1. 11. 2013 dalje. V pravnem pouku je določila, da lahko zavarovanec vloži pritožbo pri območni enoti zavoda v 15 dneh od vročitve odločbe. Predmetna odločba je bila tožniku vročena dne 30. 11. 2013 in se je tako 15 dnevni rok iztekel 16. 12. 2013. 7. Pritožnik je vložil pritožbo zoper zgoraj navedeno odločbo dne 18. 2. 2014 in v njej navedel, da je pritožbo zamudil, ker je pridobival dokazila za delovno dobo in ker je bil nepokreten zaradi bolečin v križu, zaradi česar je do izboljšanja obležal. O njegovi pritožbi je toženka odločala z izpodbijanim sklepom z dne 2. 4. 2014, s katerim je njegovo pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla, saj je predhodno v istem sklepu zavrnila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z dokončno odločbo z dne 24. 7. 2014 je bila zavrnjena njegova pritožba.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotavljalo dejansko stanje glede opravičljivih razlogov za zamudo tožnika pri vloženi pritožbi s listinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu, zaslišalo je tožnika in preučilo dokumentacijo v zdravstvenem kartonu.

9. Prvostopenjsko sodišče je v celoti upoštevalo metodološka napotila iz 8. člena ZPP pri presoji katera dejstva so dokazana. Tožnik se je pri zdravniku zglasil zaradi težav z želodcem (diagnoza K29.4 - kronični atrofični gastritis) dne 5. 11. 2013 in zaradi težkega dihanja dne 26. 11. 2013. Po tem času je tožnik dne 30. 11. 2013 prejel odločbo. Iz zdravstvene dokumentacije tožnika izhaja, da je slednji obisk pri osebnem zdravniku opravil 3. 1. 2014 zaradi diagnoze H11.3, to je veznične krvavitve. Zaradi levostranske lumboišialgije se je pri zdravniku zglasil 6. 1. 2014. Iz zdravstvenega kartona ne izhaja, da bi tožnik od 30. 11. 2013, ko je začel teči pritožbeni rok pa do izteka pritožbenega roka 16. 12. 2013 bil pri zdravniku ali da bi ga zdravnik obiskal na domu in ga oskrbel z injekcijami in s tabletami. V času pritožbenega roka tožnik tako ni izkazal, da bi imel zdravstvene težave, še manj, da bi te zdravstvene težave bile takšne narave, da bi mu onemogočale vložitev pritožbe.

10. Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti. Stranka mora razloge, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in okoliščine verjetno izkazati. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožnik ni z verjetnostjo, ki je potrebna, izkazal okoliščin, da ni mogel pravočasno vložiti pritožbe. Prvostopenjsko sodišče upravičeno ni sledilo tožnikovi izpovedi glede tega, da je bil popolnoma nepokreten 10 dni in da je s strani zdravnika prejemal injekcije, da si je nekoliko opomogel. Navedeno namreč iz predloženih zdravniških potrdil s strani zdravnika, na katerega se pritožnik sklicuje, niti iz zdravstvenega kartona tožnika ne izhaja. Na tožniku pa je dokazno breme, da okoliščine, zaradi katerih ni mogel opraviti pravočasno zamujenega dejanja verjetno izkaže in da tudi izkaže, kdaj so te okoliščine prenehale, torej kdaj je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, saj mora tožnik v skladu s prvim odstavkom 105. člena ZUP predlog za vrnitev v prejšnje stanje podati v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, s tem, da po treh mesecih od dneva zamude ne more več predlagati vrnitve v prejšnje stanje.

11. Tožnik se glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje sklicuje izključno da zaradi zdravstvenega stanja ni bil sposoben v pritožbenem roku vložiti pritožbe. V kolikor je razlog za zamudo roka zdravstvena nezmožnost je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se odpre na zdravniško medicinsko dokumentacijo, saj bi iz nje moralo izhajati to, kar tožnik navaja in sicer, da je bil v spornem obdobju v času od 30. 11. 2013 do 16. 12. 2013 v takšnem zdravstvenem stanju, da pritožbe ni mogel vložiti, ker je obležal, bil nezmožen za premikanje 10 dni in po nasvetu zdravnika miroval vse do vložitve pritožbe. Kakor izhaja iz zapisnika, sestavljenega pri toženi stranki dne 4. 3. 2014 je bil popolnoma nepokreten in mu je zdravnik na domu dajal injekcije, da si je nekoliko opomogel. V kolikor bi res bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, bi bili obiski in dajanje injekcij zabeleženi v zdravstvenem kartonu tožnika in bi to izhajalo tudi iz potrdil zdravnika, pa tega iz navedene dokumentacije ni razvidno.

12. Ob neuspešnem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je tožena stranka pravilno zavrgla pritožbo tožnika zoper odločbo z dne 27. 11. 2013, saj se je 15 dnevni pritožbeni rok iztekel 16. 12. 2013, pritožba pa je bila vložena 18. 2. 2014. 13. Tožena stranka o tožnikovi pritožbi ni odločala po vsebini, saj je po predhodnem preizkusu ugotovila, da pritožba ni pravočasna (prvi odstavek 240. člena ZUP) in jo nato pravilno s sklepom zavrgla (drugi odstavek 240. člena ZUP). Tako tudi predmet sodne presoje ne more biti vsebinska presoja pravilnosti ali nepravilnosti vštevanja 5 let v pokojninsko osnovo, temveč ali je bilo ravnanje tožene stranke glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zavrženja pritožbe pravilno in zakonito.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Pri tem je sklenilo, da tožnik krije stroške pritožbe sam (154. člen ZPP).