U-I-225/01

18. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Kukarja iz Metlike na seji dne 18. septembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. točke Cenika komunalnih proizvodov in storitev (Uradni list RS, št. 17/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik kot uporabnik komunalnih storitev v Občini Metlika izpodbija v izreku navedeni akt. Navaja, da je Občinski svet Občine Metlika z njim uvedel števnino brez zakonske podlage.

Poleg tega naj bi ceno števnine uvedel arbitrarno in ne na osnovi kalkulacij, zgolj zaradi potreb Komunale Metlika po dodatnih sredstvih. Pobudnik predlaga, naj se izpodbijana določba o števnini odpravi, saj bodo lahko oškodovanci le na ta način uveljavljali odpravo škodljivih posledic.

Pobudnik navaja, da je vložil pritožbo na odločitev Občine zaradi uvedbe števnine na Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov (v nadaljevanju - Urad). Občina Metlika je Uradu poslala obširno pojasnilo, da se z zbranimi sredstvi števnine opravljajo letne kontrole vodomera, zakonske overovitve, vzdrževanje priključka do vodomera, premestitve priključkov in merilnih mest ter postavitev zunanjega termo jaška za vodomer.

Komunala naj bi te storitve že do sedaj zaračunavala na podlagi delovnega naloga ob opravljeni storitvi. Ker naj uporabniki ne bi plačevali računov za opravljene storitve, naj bi Občina uvedla plačilo števnine kot pavšalni mesečni znesek. Občina naj bi števnino uvedla kot dodatno kategorijo, ki se obračunava mesečno ob računu za porabljeno vodo. Števnina naj ne bi bila davek ali taksa, ampak naj bi bila le obročno plačilo storitev v zvezi z vodomerom.

B.

Občina je s Cenikom določila ceno čiščenja odpadne vode, pripravo vode, distribucijo vode posebej za občane ter za gospodarstvo, v 11. točki pa je določila plačilo števnine za en števec v znesku 250 SIT. Plačilo števnine obsega stroške kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera. Ob uveljavitvi Cenika je veljal Zakon o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95 - ZMer), ki je na podlagi tretjega odstavka 14. člena določal, da redno overitev merila zagotovi njegov imetnik.

Vsebinsko enaka določba je tudi v 11. členu Zakona o meroslovju ( Uradni list RS, št. 22/2000 - ZMer-1). Overitev merila pa se izvaja na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/2002) vsakih pet let.

Stroške redne overitve je dolžan plačati imetnik vodomera. Ti stroški predstavljajo majhno obveznost. Od odločitve o tem, na kakšen način se zaračunavajo - ali v obliki števnine ali po opravljeni storitvi ali v ceni vode, ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo, ne da bi se spuščalo v naravo izpodbijanega akta.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić