Jedro

Tožena stranka ni upravičena do povračila škode, saj je v posledici škodnega dogodka (neizpolnitve in odstopa od pogodbe) pridobila korist, ki slednjo znatno presega. Res je tožena stranka korist pridobila iz naslova sklenjene pogodbe z novim kupcem, vendar ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre v tem primeru za nov, neodvisen pravni naslov. Bistveno je namreč upoštevati, da je do sklenitve nove pogodbe prišlo iz razloga razdrte (prejšnje) pogodbe s tožečo stranko ter da je bil premoženjski položaj tožene stranke s prodajo jadrnice drugi osebi boljši, kot bi bil v primeru, da pogodba ne bi bila razdrta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v 1., 2. in 4. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na pritožbo v višini 4.392,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati glavnico 622.500,00 EUR in obresti: - od 52.500,00 EUR od 28. 11. 2006 do 26. 11. 2008 v višini obrestne mere, po kateri so se v RS v tem obdobju obrestovale hranilne vloge na vpogled; - od 270.000,00 EUR od 04. 07. 2007 do 26. 11. 2008 v višini obrestne mere, po kateri so se v RS v tem obdobju obrestovale hranilne vloge na vpogled; - od 300.000,00 EUR od 07. 04. 2008 do 26. 11. 2008 v višini obrestne mere, po kateri so se v RS v tem obdobju obrestovale hranilne vloge na vpogled; - od 622.500,00 EUR od 27. 11. 2008 do plačila po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti (1. točka izreka); - ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke zoper tožečo stranko v višini 979.901,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: 1.598,00 EUR od 01. 08. 2008 do plačila; 3.410,40 EUR od 02. 09. 2008 do plačila; 20.134,32 EUR od 09. 09. 2008 do plačila; 41.792,97 EUR od 29. 09. 2008 do plačila; 14.623,24 EUR od 15. 12. 2007 do plačila; 17.859,43 EUR od 27. 11. 2007 do plačila; 299.593,92 EUR od 07. 09. 2009 do plačila; 50.000,00 EUR od 24. 09. 2007 do plačila; 50.00,00 EUR od 01. 01. 2009 do plačila; 380.391,00 EUR od 26. 06. 2008 do plačila (2. točka izreka); - razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 9.922,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 03. 2009 do plačila, 40.000 USD z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05. 09. 2007 do plačila, 42.920,00 USD z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 01. 2008 do plačila, 1.950,00 USD z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 01. 2009 do plačila in 2.201,91 GBP z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05. 08. 2008 do plačila, zakonske zamudne obresti od 300.000,00 EUR od 03. 04. 2008 do 06. 04. 2008 (3. točka izreka) ter - razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 11.891.70 EUR stroškov postopka v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila (4. točka izreka).

2. Zoper 1., 2. in 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da „pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje“.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama je nesporno, da sta dne 30. 08. 2006 sklenili pogodbo, po kateri se je tožena stranka tožeči proti plačilu kupnine zavezala izdelati jadrnico Shipman 63. S pritožbo neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka odstopila od pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti (neplačila zapadlih obrokov kupnine) s strani tožeče stranke. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom od tožene terja vračilo že plačanih obrokov kupnine, tožena pa v pobot uveljavlja svojo terjatev nastalo iz naslova škode, ki jo je utrpela zaradi odstopa od pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugodilo kondikcijskemu zahtevku tožeče stranke na vračilo že plačanih obrokov kupnine ter zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke iz razloga po tretjem odstavku 243. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

6. Pritožba napada odločitev sodišča prve stopnje iz več razlogov: a) zmotne uporabe določbe 243. člena OZ; b) napačnega tolmačenja 11. tč. Pogodbe z dne 30. 08. 2006; c) zmotnega zaključka, da pogodba za jadrnico Shipman 72 ni bila sklenjena; č) napačne stroškovne odločitve.

Ad a)

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni upravičena do povračila škode, saj je v posledici škodnega dogodka (neizpolnitve in odstopa od pogodbe) pridobila korist, ki slednjo znatno presega. Res je tožena stranka korist pridobila iz naslova sklenjene pogodbe z novim kupcem, vendar ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre v tem primeru za nov, neodvisen pravni naslov. Bistveno je namreč upoštevati, da je do sklenitve nove pogodbe prišlo iz razloga razdrte (prejšnje) pogodbe s tožečo stranko ter da je bil premoženjski položaj tožene stranke s prodajo jadrnice drugi osebi boljši, kot bi bil v primeru, da pogodba ne bi bila razdrta.

8. Tudi ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da gre za različna predmeta pogodb. Tožena stranka je tekom postopka podala trditve v zvezi s škodo, ki ji je nastala zaradi preurejanja jadrnice željam in potrebam novega kupca. Pojasnila je, da je prišlo v zvezi s preureditvijo do spremembe barve trupa, palube, spremembe specifikacije zunanjih ponjav, protipršne zaščite, pokrival, ponovnega tapiciranja, spremembe multimedijske opreme v salonu, strukture nosilca anten (tč. 4 I. pripravljalne vloge z dne 07. 09. 2009, list. št. 33) ter nadalje navajala, da je šlo pri prodaji novemu kupcu za jadrnico, ki ni primerljiva barki, ki je bila predmet pogodbe s tožečo stranko (tč. 12 IV. pripravljalne vloge z dne 07. 09. 2010, list. št. 83). Tožena stranka pri tem ni pojasnila, zakaj bi zatrjevane spremembe/preureditve spremenile identičnost predmeta pogodbe. Sklicevanje na primerjavo obeh pogodb in posameznih nalogov za spremembo ter predlog za postavitev izvedenca navtične stroke pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Ob tem se pritožba zmotno sklicuje na dolžnost materialno procesnega vodstva s strani sodišča (285. člen ZPP). V kolikor namreč na vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže nasprotna stranka, mora druga stranka računati s tem, da bo sodišče sprejelo argumente druge stranke in opozorilo sodišča v takšnem primeru ni potrebno (1). Na pavšalnost/nekonkretiziranost navedb je v postopku pred sodiščem prve stopnje opozorila tožeča stranka, in sicer v tč X. drugega pripravljalnega spisa z dne 18. 01. 2010 in tč. XXIII sedmega pripravljalnega spisa z dne 05. 10. 2010. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da sta bila predmeta obeh pogodb identična, kar je nadalje (tudi) utemeljevalo uporabo 243. člena OZ.

9. V zvezi z obračunom koristi in škode, ki je toženi stranki nastala ob škodnem dogodku, je sodišče pravilno upoštevalo razliko v ceni po obeh pogodbah, ob tem pa zapisalo, da je tako izračunana korist presegla škodo, ki jo je tožena stranka uveljavljala v tem postopku (399.010,98 EUR iz naslova preureditve jadrnice, njene prodaje drugemu kupcu in zastoja v proizvodnji). Pritožbeno opozarjanje na neupoštevanje stroškovne plati nadaljnje prodaje je tako neutemeljeno.

Ad b)

10. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje dogovor po 11. tč. Pogodbe z dne 30. 08. 2006 zmotno opredelilo kot pogodbeno kazen. Iz navedb tožene stranke (tč. 8 III. Pripravljalne vloge z dne 14. 06. 2010, list. št. 64) izhaja, da sta se stranki v navedeni pogodbeni določbi dogovorili, da je tožena stranka zaradi odstopa od pogodbe dolžna vrniti že plačane zneske, pri tem pa ima pravico zadržati stroške ponovne prodaje in preureditve jadrnice za novo stranko, ki ne morejo preseči 20 % pogodbene vrednosti. Z dogovorom sta tako stranki predvideli povračilo (dejansko nastalih) stroškov, ki ne smejo preseči 20 % pogodbene vrednosti, kar kaže na to, da sta stranki z dogovorom „zgolj“ omejili stroškovno/odškodninsko odgovornost kršitelja pogodbe ter da ne gre za dogovor o pogodbeni kazni, ki je od škode neodvisen institut zavarovanja/utrditve obveznosti. V kolikor torej dogovor meri na omejitev odškodninske odgovornosti stranke, je potrebno uporabiti 243. člen OZ ter pri odmeri odškodnine upoštevati korist, ki je stranki nastala v posledici kršitve obveznosti. Pri tem ni odločilno sklicevanje pritožbe na dogovor o omejitvi povrnitvene obveznosti tožene stranke, saj za uporabo določbe po tretjem odstavku 243. člena OZ zadošča ugotovitev o upravičenosti tožene stranke do (kakršnegakoli) uveljavljanja škode iz naslova odpovedi pogodbe.

Ad c)

11. Tožena stranka je pobotni ugovor utemeljevala tudi na terjatvi, ki naj bi ji nastala na podlagi pogodbe o izdelavi jadrnice Shipman 72 (tč. 11 IV. pripravljalne vloge z dne 07. 09. 2010, list. št. 84). Tožeča stranka je v tč. XXII. sedmega pripravljalnega spisa (list. št. 92) pravilno opozorila na nesklepčnost takšnega ugovora. Tožena stranka namreč ni zatrjevala pravotvornih dejstev, ki bi bila lahko podlaga ugoditvi njenemu pobotnemu ugovoru, saj ni pojasnila niti kakšno škodo vtožuje niti ni mogoče na podlagi njenih navedb preveriti višine v pobot zatrjevane terjatve (580.691,00 EUR). Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova sklenjene pogodbe za jadrnico Shipman 72. Ad č)

12. Neutemeljena je pritožba tudi v delu glede stroškov (tč. 4 izreka izpodbijane sodbe). Obe stranki sta res priglasili enake stroške, vendar pa je razlika v obračunu nastala zaradi sodnih taks (7.125,00 EUR), ki jih je plačala tožeča stranka.

13. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 1., 2. in 4. točki izreka (353. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo zoper sodbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka ter tožeči stranki v 15. dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 4.392,00 EUR in zajemajo 3.640,00 EUR nagrade za postopek (tarif. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR kot pavšal za pošto in telekomunikacije (tarif. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV.

(1) Tako tudi N. Betteto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 592.