Jedro

Na sodišču z manjšim številom zaposlenih so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, kar vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v B.

Obrazložitev

1. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.

2. Okrajno sodišče A. je vložilo predlog za prenos pristojnosti in navedlo, da sta oba toženca zunajzakonska partnerja pokojne A. A., ki je bila več kot dvajset let zaposlena pri tem sodišču, da so po razpadu skupnosti med njo in prvim tožencem pri sodišču tekli mnogi spori, ki so bili večinoma, tudi iz razloga, ker je toženec oporekal nepristranskost krajevno pristojnega sodišča, dodeljeni v reševanju drugemu sodišču. Zadnja leta je A. živela v zunajzakonski skupnosti z drugim tožencem in obravnavana zadeva se očitno tiče stanovanja, v katerem je živela A. Ker so se zaposleni pri sodišču zelo dobro razumeli z njo in poznali razmere, v katerih je živela, bi težko nepristransko vodili postopek in odločali v obravnavani zadevi. Glede na to sodišče predlaga, naj Vrhovno sodišče za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", možna tudi, če je podan dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. 5. V obravnavani zadevi naj bi bila toženca zunajzakonska partnerja pokojne delavke pristojnega sodišča, med katerima je očitno več sporov, izvirajočih iz njune življenjske skupnosti z delavko sodišča, zato se lahko v teh sporih obravnavajo osebne in družinske razmere, ki so sodišču znane. Ker so lahko na sodišču z manjšim številom zaposlenih osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, to pa vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja, je Vrhovno sodišče enako kot v podobnih zadevah, v katerih je šlo za sodne postopke, povezane s pokojno uslužbenko pristojnega sodišča, predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v B. kot krajevno najbližje stvarno pristojno sodišče.