Jedro

Za odločitev o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembne navedbe tožnice, da ni vedela, da bo zaradi umika predloga v zameno za določen denarni znesek v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, dolžna prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 426,48 € izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč, Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1736/2011 z dne 12. 10. 2011 bila upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaradi delitve skupnega premoženja ustvarjenega v času trajanja izven zakonske zveze z A.A. oz. ugotovitve obsega skupnega premoženja do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je dolžan upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel ter je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Organ ugotavlja, da je tožnica oz. upravičenka umaknila predlog, ki ga je vložila na podlagi zgoraj navedene odločbe o dodeljeni brezplačni pravni pomoči, ker ji je A.A. plačal skupno 4.500,00 € in sicer ji je izročil 4.000,00 €, 500,00 € pa se je zavezal poravnati do 31. 12. 2012. Glede na 48. člen ZBPP je tako zaradi pridobitve premoženja dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki so bili odmerjeni in izplačani odvetniku B.B. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1736/2011 z dne 18. 7. 2012 v znesku 426,48 €.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni bila opozorjena, da bo predčasna sporazumna prekinitev postopka pomenila finančno obveznost vračila že izplačanega zneska odobrene brezplačne pravne pomoči. Priznava, da je z zneskom 4.000,00 € plačala svoje dolgove. Mesečno dobiva 155,00 € denarne pomoči in se zelo težko, kot brezposelna oseba z dvema šoloobveznima otroka, prebija skozi življenje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani z naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala v skladu s 46. členom tega zakona. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. V obravnavanem primeru je tožnica v zadevi, v zvezi s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, umaknila predlog, ki ga je vložila na podlagi zgoraj navedene odločbe o dodeljeni brezplačni pravni pomoči zato, ker ji je A.A. plačal 4.500,00 €. Navedeno tožnica priznava tudi v tožbi. Zato v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev določbe 46. člena ZBPP, po katerih bi država vstopila namesto tožnice glede stroškov in jih izterjala sama in je organ za brezplačno pravno pomoč upravičeno uporabil določbe 48. člena ZBPP, po katerih je upravičenec, ki je v pravdi uspel in pridobil premoženje, državi dolžan povrniti znesek prejete brezplačne pravne pomoči. Takšna odločitev je tudi v skladu z naravo in namenom brezplačne pravne pomoči, ki je v tem, da se upravičencem, ki zaradi nezmožnosti plačila pravne pomoči ne bi mogli vložiti tožbe oz. drugih pravnih sredstev pred sodišči, to omogoči s pomočjo države v obliki brezplačne pravne pomoči. Ko pa oz. če s svojimi tožbenimi zahtevki v postopku pred sodišči uspejo in pridobijo sredstva, mora država plačani znesek brezplačne pravne pomoči dobiti vrnjen, bodisi po 46. členu ZBPP (če so izpolnjeni pogoji za to, da država glede stroškov brezplačne pravne pomoči vstopi namesto tožnika in jih izterja sama), bodisi po 48. členu ZBPP. V skladu z opisanim namenom ZBPP je, da se s strani države izplačana brezplačna pravna pomoč državi povrne, če upravičenec v pravdi uspe in pridobi sredstva. Zato so tožbene navedbe, da tožnica ni vedela, da bo zaradi umika predloga dolžna vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč, za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne. Kot neupoštevne pa je sodišče zavrnilo tudi navedbe v zvezi s slabim finančnim stanjem tožnice in njene družine.

Upoštevaje vse navedeno, je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.