Jedro

Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register je pomembno, kdaj je tožnik na kakršenkoli način izvedel za razlog ničnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zaradi ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register. V razlogih je navedlo, da sta tožeči stranki tožbo vložili po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka.

Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujeta tožeči stranki in predlagata razveljavitev sklepa. Zatrjujeta, da mnenje družbenega pravilca samoupravljanja z dne 9.7.1993 ni relevantno, saj je to mnenje v nasprotju z mnenjem družbenega pravobranilca samoupravljanja z dne 22.7.1993. To mnenje je razmnožil samozvani direktor tožene stranke in ga po svoje prikrojil v njenem glasilu. Tu je M. P. napisala, da družbeni pravobranilec samupravljanja, ki je dal prvi tožeči stranki mnenje, ni pristojen za področje občine K. ter da se je zato treba ravnati v skladu z mnenjem družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki mu je bila posredovana vsa zahtevana dokumentacija. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je le nakazal možnost ničnostne tožbe, kar pomeni, da bi subjektivni rok začel teči kvečjemu 22.7.1993. Tožeči stranki pa sta tožbo vložili že 16.8.1993. Medtem je prišlo do kazenske ovadbe, pri družbeni pravobranilki samoupravljanja pa sta tožeči stranki zahtevali razjasnitev med obema mnenjema. Delavci PE R so začeli tudi stavkati. J.K. je slednjič popustil in obljubil, da bo 21.8.1993 dovolil vpogled v vso dokumentacijo, zlasti o registraciji. Vendar svoje obljube ni izpolnil. Podjetje mora poslovati v skladu s poslovnimi običaji in poslovno moralo. Enako velja za državne organe in za sodišče. Kako naj bi tožeči stranki zamudili rok, če nezakonitosti ni ugotovilo niti registrsko sodišče. Trije družbeni pravobranilci samoupravljanja niso ukrenili, kar bi bili dolžni. Smo priča poizkusu grabeža in ropanja družbenega premoženja, pred očmi vse javnosti upravljata družbeno premoženje dva vodstvena delavca iz K. in ena zunanja predstavnica. Zmotno je tudi stališče, da prva tožeča stranka ni legitimirana za vložitev ničnostne tožbe. Sindikat ima namreč vse pravice stranke v postopku, kadar gre za interese delavcev, ki so njegovi člani. Ta pravica je določena tudi s statutom prve tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožeči stranki za razloga ničnosti vpisa v sodni register izvedeli iz mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja z dne 9.7.1993, kar pa je bilo, kot izhaja iz izpovedbe drugega tožnika, najkasneje 13.7.1993. Iz tega mnenja izhajata oba razloga ničnosti vpisa, kot ju tožeči uveljavljata v tožbi (delavci naj bi podpisali pogodbo o preoblikovanju tožene stranke z dne 21.4.1992, ne da bi jo videli, sklep delavskega sveta z istega dne, na podlagi katerega je bila sklenjena pogodba, pa naj bi bil ničen, ker naj bi članom delavskega sveta takrat že potekel mandat). To pomeni, da je začel teči 30-dnevni subjektivni rok za vložitev ničnostne tožbe najkasneje 14.7.1993 in je zato tožba, vložena 16.8.1993, prepozna (rok je iztekel v četrtek, 12.7.1993). Pri tem ničesar ne spremeni dejstvo, da se mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja iz X. z dne 22.7.1993 nekoliko razlikuje od mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja z dne 9.7.1993. Bistveno je namreč, da iz mnenja z dne 9.7.1993 izhaja vse, s čemer tožeči stranki utemeljujeta zahtevek. Zato je tudi irelevantno, ali je mnenje podal pristojen družbeni pravobranilec samoupravljanja, ali je bila vložena kazenska ovadba, ali sta tožeči stranki zahtevali pri družbeni pravobranilki samoupravljanja pojasnila v zvezi s mnenjema družbenih pravobranilcev samoupravljanja ter ali so delavci PE R. začeli stavkati tudi zato, da se izroče na vpogled vse listine, povezane z registracijo tožene stranke. Prav tako je zgrešeno pritožbeno naziranje, da rok za vložitev tožbe tudi zato ni zamujen, ker da celo registrsko sodišče ni ugotovilo nezakonitosti. Podlaga tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register je namreč prav v tem, da je vpis opravljen in da se je to zgodilo na nezakoniti podlagi. Ali je vpis res nezakonit, pa lahko pokažejo šele rezultati pravdnega postopka. Stališče tožečih strank, da če registrsko sodišče ni odkrilo nezakonitosti in je opravilo nezakonit vpis, potem ne moremo zahtevati od stranke, da ve za nezakonitost, praktično pomeni denegacijo subjektivnega roka za vložitev ničnostne tožbe. Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo (71. a člen Zakona o postopku za vpis v sodni register) in ker ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).