Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora v preostalem delu.
Stroški ugovora so nadaljnji izvršilni stroški.
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 98/23565 z dne 8.3.1999 deloma sledilo predlogu upnika in na podlagi pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 558/97 z dne 1.10.1998 dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 337.764,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.6.1993 do plačila in sicer z nalogom Agenciji RS za plačilni promet, da z dolžnikovega računa prenese denarno terjatev na upnikov žiro račun. V nadaljevanju je odločilo, da se predlog za izvršbo zavrne v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo procesnih zamudnih obresti.
Dolžnik je proti navedenemu sklepu ugovarjal. Navaja, da sta pravdni stranki po izdaji sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov, dne 9.5.1997 sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da spor rešita z medsebojnim popuščanjem tako, da dolžnik upniku izplača 600.000,00 SIT. S tem so bile pravice in obveznosti iz razmerja, ki je bilo med strankama sporno, na novo določene in so prenehali vsi zahtevki, ki so izvirali iz tega razmerja. Dolžnik tega dejstva, ki je nastopilo po zaključku obravnave, v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem ni mogel več uveljavljati, zato ga uveljavlja skladno z 8. točko 1. odstavka 55. člena ZIZ v tem postopku. Upnik lahko zahteva le plačilo obveznosti iz poravnave, vendar ta po 17. členu ZIZ ni izvršilni naslov. Po tej poravnavi je dolžnik svojo obveznost v celoti izpolnil, saj je dne 10.11.1998 upniku nakazal 712.618,00 SIT, kar predstavlja glavnico v znesku 600.000,00 SIT in zakonite zamudne obresti v znesku 261.868,00 SIT, skupaj 861.868,00 SIT, zmanjšano za 149.250,00 SIT, kar predstavlja znesek terjatve dolžnika do upnika, ki se pobotajo, saj je tolikšne stroške sodišče priznalo dolžniku v sporu III P 55/98. Zato dolžnik predlaga, da sodišče ugovoru v celoti ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter izvršbo ustavi, pri tem pa še opozarja, da je sodišče dovolilo izvršbo celo za višji znesek, kot je predlagal upnik, saj ni upoštevalo plačanega zneska 712.618,00 SIT, katerega je upnik od glavnice in nateklih obresti v predlogu odštel. V odgovoru na ugovor upnik poudarja, da je dolžnik od sicer podpisane poravnave prvi odstopil, s tem, ko ni izpolnil denarnih obveznosti do 15.5.1997, niti ni umaknil svoje pritožbe z dne 28.3.1997 na razsodbo sodišča na prvi stopnji v zadevi I Pd 3125/94, kar vse je bilo dogovorjeno v drugem in tretjem členu poravnave. Ker razsodba sodišča na drugi stopnji za dolžnika ni bila uspešna, poizkuša obnoviti poravnavo, od katere je sam odstopil in nadaljeval s pravdanjem. Zato upnik meni, da je izvršilni naslov pravilen, ker do poravnave med dolžnikom in upnikom sploh ni prišlo.
S sklepom opr. št. I 98/23565 z dne 4.5.1999, ki je postal pravnomočen dne 21.5.1999, je prvostopno sodišče deloma ugodilo ugovoru dolžnika ter izvršbo ustavilo za dne 10.11.1998 plačanih 712.618,00 SIT ter v tem delu razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, odločilo pa je tudi o predlogu dolžnika za odlog izvršbe. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je po mnenju prvostopnega sodišča v preostalem delu ugovor dolžnika neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Odločitev prvostopnega sodišča o neutemeljenosti ugovora v preostalem delu ni pravilna.
V ugovoru dolžnik med ostalim zatrjuje, da je terjatev po izvršilnem naslovu, in sicer pravnomočni sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 3125/94 z dne 28.3.1997 v celoti prenehala, pri čemer se sklicuje na sklenjeno izvensodno poravnavo z dne 9.5.1997 ter izplačilo zneska 712.618,00 SIT upniku dne 10.11.1998. Kopijo poravnave je dolžnik priložil ugovoru, prav tako dokazila o plačilu, pri čemer upnik šteje slednje kot delno plačilo terjatve in ga upošteva že v predlogu za izvršbo. Podan je tako imenovan opozicijski ugovor, ki ga ima dolžnik v izvršilnem postopku, kadar med ostalim zatrjuje, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe (v tej zadevi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani) kot izvršilnega naslova (8. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). Gre torej za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in ki lahko pomeni neposredno prenehanje terjatve. V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
O tem, ali kljub obstoju izvršilnega naslova izvršba v konkretnem primeru ni dopustna, ker zaradi sklenitve sodne poravnave ter plačila zneska 712.618,00 SIT terjatev ne obstoji več, izvršilno sodišče ne more odločiti, ker je to v pristojnosti odločanja pravdnega sodišča, v kolikor so sporna dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev. Sodišče prve stopnje bo moralo zato napotiti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe po določbi 59. člena ZIZ, pred tem pa po potrebi razpisati narok za preizkus dokazil, na katera se sklicuje dolžnik (2. odstavek 58. člena ZIZ). Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ni moglo presoditi, ali je ugovor utemeljen ali ne tudi v preostalem delu, o katerem sodišču prve stopnje še ni odločilo. Zato je razveljavilo odločitev prvostopnega sodišča o tem, da ugovor ni utemeljen, ne pa tudi sklepa o izvršbi (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 9.12.1999).
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.