Jedro

Sodišče je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice obveščeno, da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila predlagateljičina začasna skrbnica.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) ugotovilo, da je predlagateljica zemljiškoknjižni predlog umaknila (prvi odstavek izreka) in sklep Dn 112348/2015 z dne 2.3.2014 razveljavilo in zemljiškoknjižni postopek ustavilo (drugi odstavek izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica po začasni skrbnici. Navaja, da je bila za čas postopka odvzema posloven sposobnosti predlagateljici z odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) št. 121/108/2015-3 z dne 6.7.2015 imenovana za njeno začasno skrbnico. Predlagateljica je po prejšnjem pooblaščencu Odvetniški družbi, podala predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe, njen novi pooblaščenec pa je ta predlog umaknil. Opozarja, da je pri sodišču še vedno ni zaključen postopek odvzema poslovne sposobnosti I.P., in da kot njena začasna skrbnica ne daje soglasja za umik predloga, saj le-ta ni v njeno korist. V korist njene varovanke je, da prejme nazaj svoje stanovanje, katerega je podarila z darilno pogodbo z dne 12.5.2015. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje zemljiškoknjižnemu sodniku.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo. Navaja, da je pritožba prepozna, zato jo je treba zavreči. Njen edini zastopnik je odvetnik T.G. Sicer pa je njena stara mati sposobna sama odločati o svojem premoženje, kar je dokazno z več testi v različnih postopkih.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakoniti zastopnici predlagateljice izpodbijani sklep ni bil vročen, zato s pritožbo ne more biti prepozna.

6. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice, Odvetniške družbe obveščeno: - da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Celju pod N 24/2016, in - da je bila predlagateljici na podlagi odločbe CSD št. 1 z dne 6.7.2015 postavljena začasna skrbnica, Š.L., strokovna sodelavka CSD.

7. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, začasna skrbnica Š.L., je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjig (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila predlagateljičina začasna skrbnica.

8. Zato je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in vrniti zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), ki bo moralo v ponovnem postopku preveriti ali je bila predlagateljica v času podanega umika (še) pod skrbništvom in nato v zadevi odločiti.