Jedro

Oprostitev plačila carine za uvoženo blago iz 25. do 30. člena carinskega zakona je treba zahtevati ob uvozu in zahtevo vpisati v carinsko deklaracijo v rubriko 7 pod a. Na podlagi 270. člena carinskega zakona oprostitve ni možno naknadno uveljavljati, ker ne gre za podatek, ki bi vplival na dejansko stanje blaga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Zvezna carinska uprava zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 5.10.1990, s katero je ta zavrnila vlogo tožeče stranke za vrnitev plačane carine. V izpodbijani odločbi navaja, da je bila carina obračunana skladno s podatki v carinski deklaraciji, saj tožeča stranka ni uveljavljala carinske oprostitve, ker v carinski deklaraciji v rubriki 7 a ni navedla, da želi uporabo 29. člena carinskega zakona.

Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero zahteva odpravo odločbe Zvezne carinske uprave. V tožbi navaja, da je med strankami nesporno, da so uvožene stvari po 5. alinei 7. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona oproščene plačila carine in drugih uvoznih davščin. Meni, da bi jo carinarnica morala opozoriti na to pravico skladno z določbo 2. odstavka 5. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, da je carinsko oprostitev treba uveljavljati.

Tožba ni utemeljena.

Iz spisu priložene carinske deklaracije je razvidno, da tožeča stranka v rubriko 7 pod a ni vpisala, da želi, da se uporabi člen 29. carinskega zakona, po katerem so med ostalim plačila carine oproščeni lastniki oziroma uporabniki prevoznih sredstev za predmete, ki jih na mesto izrabljenega ali uničenega dela letala ali njegovega inventarja kupijo in vdelajo v letalsko prevozno sredstvo z najmanj petimi potniškimi sedeži (5. alinea 7. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona). Tak vpis pomeni zahtevo za oprostitev carine. Uvoznik se plačila carine ne oprosti po uradni dolžnosti, ampak mora zahtevati oprostitev. To izhaja iz določbe 2. odstavka 31. člena carinskega zakona, ki določa, da na podlagi zahtev oseb iz 25. do 30. člena tega zakona za oprostitev plačila carine oziroma za uporabo znižane carinske stopnje izda carinarnica odločbo o oprostitvi plačila carine oziroma o uporabi znižane carinske stopnje. Skladno z določbo 5. odstavka 23. člena pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice do carinske oprostitve, pa bi tožnik moral predložiti še določene listine. Carinarnica je pri carinjenju postopala po predloženi carinski deklaraciji, ki jo je izpolnila tožeča stranka, tega tožeča stranka tudi ne zanika. Kako se izpolnjuje carinska deklaracija natančneje določa pravilnik o vlaganju listin v carinskem postopku, ki v 4. členu določa, da se v rubriko 7 pod a (želim, da se uporabi) vpišejo predpisi ali podlaga za uveljavljanje posebnih pravic v postopku carinjenja, v rubriko 7 pod b pa se vpišejo listine, ki so priložene deklaraciji. Podatki v carinski deklaraciji so ustrezali dejanskemu stanju blaga zato ni podlage za ponovni obračun carine oziroma za naknadno oprostitev na podlagi 270. člena carinskega zakona. Na podlagi 270. člena se carina ponovno obračuna, če se po podatkih iz deklaracije in deklaraciji priloženih listin ugotovi, da obračun carine in drugih uvoznih davščin ne ustreza dejanskemu stanju blaga, oziroma, če so bile carine in druge uvozne davščine plačane v manjšem ali večjem znesku oziroma so bile plačane večkrat. Neuveljavljanje zahteve po oprostitvi carine pa ni podatek, ki bi vplival na dejansko stanje blaga, zato se na podlagi 270. člena oprostitev carine ne more naknadno uveljavljati.

Po mnenju sodišča ni utemeljeno tožnikovo stališče, da bi carinarnica morala na podlagi določbe 2. odstavka 5. člena zakona o splošnem upravnem postopku po uradni dolžnosti opozoriti stranko, da ima pravico do oprostitve plačila carine. Kot je že navedeno, je oprostitev plačila carine treba izrecno uveljavljati ob predložitvi carinske deklaracije. Ni dolžnost carinarnice, da najprej ugotavlja, ali ima uvoznik oziroma carinski zavezanec možnost uveljavljati kake carinske olajšave oziroma oprostitve, da bi potem carinskega zavezanca opozorila na njegove pravice. V takem smislu ni možno tolmačiti določbe 2. odstavka 5. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Na podlagi obrazloženega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe carinskega zakona, pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice do carinske oprostitve, pravilnika o vlaganju listin v carinskem postopku, zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).