Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zavarovanki tožene stranke ni bilo treba zavarovati stopnic, potem, ko je razlila olje in to tudi v času 20 – 30 minut. Res je, da ni „predpisan čas“, ko je treba z oljem polite stopnice pobrisati. Gre za opustitev skrbnosti, ki je normalna oziroma običajna, glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za umaknjeni del zahtevka in sicer za 5.620,00 EUR s pripadki. S sodbo pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala plačilo 4.140,00 EUR s pripadki. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Povzema izpovedbo tožeče in tožene stranke. Povzema sodbo v delu, ko sodišče ugotavlja, da je bilo na stopnici, prekriti s keramičnimi ploščicami, razlito olje. Okoliščine nastanka škodnega dogodka, ko ga je tožeča stranka zatrjevala v tožbi, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v sodbi. Sodišče pa ni sprejelo objektivne ne krivdne odgovornosti tožene stranke. Tožeča stranka vztraja z objektivno odgovornostjo in trdi, da je z oljem polica stopnica nevarna stvar. Sklicuje se na sodbo VIII Ips 149/97, ko tudi stopnica lahko predstavlja nevarno stvar. Vztraja tudi na krivdni odgovornosti zavarovanke tožene stranke. Kljub temu, da se stopnica nahaja pred vhodom v zasebno stanovanje in da do razlitja olja ne prihaja pogosto, je stopnica obložena s keramičnimi ploščicami, ki je izpostavljena tudi vremenskim razmeram in drsi. Zato bi bilo treba namestiti preprogo oziroma protizdrsni trak, ki bi preprečeval spolzkost in padec. Tožena stranka je opustila to skrbnost. Ni namestila niti ograje. Sodišče zmotno sklepa, da zavarovanki tožene stranke ni mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, ker stopnic ni počistila v roku 20 – 30 minut ter razlitega olja pobrisala. Lahko bi tudi opozorila na možnost zdrsa. Sodišče ugotavlja, da je do razlitja prišlo v zasebnem prostoru in da prehoda tožeče stranke ni pričakovala. Stranka tožene stranke bi lahko najprej odšla nazaj in pobrisala stopnice oziroma opozorila na prisotnost olje, ne pa da je najprej brisala druge stvari in jih zlagala v hladilnik. Nato je šele šla v kopalnico po toplo vodo in krpo. Zato ni ravnala s potrebno skrbnostjo in ni nemudoma obrisala stopnice. Gre za minimalno skrbnost. Vsak trenutek pa bi lahko tudi kdo prišel na obisk, bodisi pismonoša, akviziter ali kakšen drugi obisk. Sicer pa je vedela, da je ponujala na prodaj sedežno garnituro, zato bi morala ravnati skrbno in hitro.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku ugotovilo, da je do poškodovanja tožeče stranke prišlo na način, kot ga je tožnik opisoval v trditveni podlagi. Nato pa sodišče zavrne zahtevek, ker ni krivde oziroma odgovornosti zavarovanke tožene stranke, ki je potrebna, da nastane odškodninska obveznost. Sodišče meni, da ni podana protipravnost ravnanj tožene stranke oziroma ni krivde. Sodišče je tudi ugotovilo, da ni podana objektivna odgovornost zavarovanke tožene stranke za nevarno stvar.

6. Pritožba graja ugotovitev sodišča, da ne gre za objektivno odgovornost. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje glede neobstoja objektivne odgovornosti. Sodišče pravilno razlaga določbo 131. člena OZ, drugi odstavek. Pravna teorija in sodna praksa sta razlagali pojem nevarne stvari tako, da kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla, stopnice), zaradi razlitega olja postanejo spolzka, ni podlage za nastanek odškodninske obveznosti na podlagi objektivne odgovornosti. Če določena stvar postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, ki jih je možno pripisati ravnanju oziroma opustitvi določene osebe, je treba presojati nastanek odškodninske obveznosti na podlagi krivdne odgovornosti po določbi prvega odstavka 131. člena OZ. Pritožba izpostavi primer iz starejše sodne prakse(1), ki je dopuščala razlago pravnega standarda nevarne stvari glede na okoliščine posameznega primera. Stopnice so po tej sodbi lahko nevarna stvar, če postane premikanje po stopnicah nevarno kljub normalni pazljivosti. Pa še v tem primeru je Vrhovno sodišče poudarilo posebne okoliščine, ki pripeljejo do nevarne stvari (VIII Ips 149/97). Sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo iz predložene fotografije in s to dokazno oceno se strinja tudi pritožbeno sodišče, da takšne stopnice, ki so položne, ki sta dve in prekriti s keramičnimi ploščicami, tudi zaradi opustitve brisanja tal, ne morejo predstavljati nevarne stvari.

7. Pač pa ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zavarovanki tožene stranke ni bilo treba zavarovati stopnic, potem, ko je razlila olje in to tudi v času 20 – 30 minut. Res je, da ni „predpisan čas“, ko je treba z oljem polite stopnice pobrisati. Gre za opustitev skrbnosti, ki je normalna oziroma običajna, glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Stališča, po katerih mora imeti opustitve pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu, so preozka in tudi sodna praksa jih je presegla. Dovolj je torej, da sodišče ugotovi, da določeno ravnanje ni bilo zadosti skrbno v teh okoliščinah(2). Sodišče prve stopnje je v sodbi povzelo izpovedbo zavarovanke tožene stranke, ki je povedala, da je najprej poskrbela za stvari, ki so bile naoljene v vrečki, jih umila in postavila v hladilnik, šele nato je šla urejati stopnice oziroma vzela toplo vodo s krpo, da bi stopnice očistila. Sodišče prve stopnje zmotno šteje, da ker je to vhod v privatno hišo, ji ni bilo treba skrbeti za to, ali bo kdo drugi prišel mimo in bi mu na stopnici zdrsnilo. Pritožba utemeljeno opozarja, da gre za vhod v stanovanjsko hišo, kamor je tožnika povabila. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da bi lahko prišel mimo tudi poštar, akviziter ali kdo drug. Zavarovanka tožene stranke je imela zadosti časa, da je po dogodku zavarovala stopnice ali jih očistila prej kot stvari, ki jih je prinesla iz trgovine.

8. Tako se pokaže, da pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo prava glede krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke oziroma njeno opustitev skrbnosti povprečnega človeka. Olje na keramični ploščici gotovo drsi, kot je tudi ugotovilo sodišče prve stopnje.

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožbeno sodišče ni moglo izdati vmesne sodbe, saj sodišče prve stopnje ni presojalo ugovora tožene stranke, da tudi tožnik ni bil zadosti skrben pri hoji in da bi s pazljivo hojo lahko preprečil zdrs. S tem tožena stranka smiselno ugovarja možnost deljene odgovornosti. Sodišče je zaradi zavrnitve zahtevka po temelju ni obravnavalo drugih elementov za nastanek odškodninske obveznosti.

10. Pritožbi je pa treba odgovoriti na trditve, da bi tožena stranka morala v konkretnem primeru namestiti protizdrsni trak oziroma preprogo, ali vsaj ograjo. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi fotografije presojalo, da to ni bilo potrebno. Stopnice so običajno visoke, stopnici sta le dve. Tožeča stranka ne trdi, da bi tudi ob suhih tleh, stopnice drsele. Šlo je za dogodek, ko je toženka polila olje na stopnice. Preproga, protizdrsni trakovi in stopnice so potrebne, kadar so stopnice strme ali pa že ob normalni uporabi lahko povzročijo zdrs.

11. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje odgovori na ugovore tožene stranke in če se bo izkazalo, da je tožena stranka oziroma zavarovanka odgovorna, ugotovi tudi višino tožbenega zahtevka. V nadaljevanju postopka glede na ugovor, bi kazalo tudi, da stranki poskusita svoj spor rešiti mirno oziroma v mediaciji.

12. Izrek o stroških temelji na na določbi 165. člena ZPP.

(1) Primerjaj sodbo VIII Ips 149/97. (2) Primerjaj sodbo VSS II Ips 451/2010.