Jedro

Ob dodelitvi BPP mora prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 13/2014-2 z dne 22. 1. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi citira določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 13/2014-2 z dne 22. 1. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 1635/2013-6 z dne 5. 12. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjim je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo in sklep organa za BPP Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 171/2013 z dne 16. 9. 2013, saj si tožnik z vloženo tožbo ni mogel več izboljšati pravnega položaja, zato jo je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo. Ugotavlja, da je organ za BPP z odločbo št. Bpp 13/2014-2 presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v pritožbenem postopku zoper sklep Upravnega sodišča I U 1635/2013-6 in ocenil, da nima verjetnih izgledov za uspeh. Tako tudi pristojni organ za BPP v izpodbijani odločbi ocenjuje, da odločitev organa temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 13/2014-2 nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo. Ker ni prava uka oseba, prosi sodišče, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v tožbi in tako organu za BPP dokazal, da so njegove navedbe netočne. Izpostavlja, da je prejemnik socialne podpore. Po njegovem mnenju organ za BPP razlaga svoje trditve in argumente za zaščito svojih interesov na način, ki tožniku povzroča vedno večjo stisko. Organ za BPP vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu že od samega začetka v zadevah ne nudi BPP. Poudarja, da organ za BPP napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh. Poleg tega svojih trditev niti ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Poudarja, da ni imel in nima sredstev za najem odvetnika. Prav tako nima nobenega premoženja za najem odvetnika. Zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov, Okrožnega sodišča v Ljubljani in Upravnega sodišča v Ljubljani je ostal brez odvetnika, ki bi ga v tej zadevi pravno zastopal in mu nastaja škoda. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti vseh stroškov in sodnih taks v zadevi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, in sicer po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP, saj je prejemnik denarne socialne pomoči. Sporno pa je, ali izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu tega zakona. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Po določbi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek istega člena tega zakona pa med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Iz upravnega spisa zadeve je razvidno, da je tožnik predmetno prošnjo vložil za dodelitev BPP za sestavo oziroma dopolnitev tožbe v upravnem sporu in za zastopanje pred Upravnim sodiščem zoper odločbo Bpp 13/2014-2. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča v Ljubljani I U 1635/2013-6 z dne 5. 12. 2013 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve odločbe Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 13/2014-2, v zvezi z izpodbijanjem katere tožnik vlaga predmetno prošnjo za dodelitev BPP, izhaja, da prosilec prosi za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča v Ljubljani I U 1635/2013, s katerim je bila zavržena njegova tožba zoper odločbo in sklep Upravnega sodišča št. Bpp 171/2013 z dne 16. 9. 2013, s katero pa je bilo odločeno o prosilčevih prošnjah za dodelitev BPP v zvezi s tožbami v upravnih sporih, ki jih je prosilec vložil zoper odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013, Bpp 936/2009 z dne 20. 6. 2013 in Bpp 421/2013 z dne 4. 7. 2013. Nadalje je iz sklepa I U 1635/2013 razvidno, da je bil upravni spor zoper odločbo Bpp 159/2008 voden pod opr. št. I U 1309/2013 in končan s sklepom o zavrženju tožbe, ki je postal pravnomočen 1. 10. 2013. Upravni spor zoper odločbo Bpp 936/2009 je bil voden pod opr. št. I U 1308/2013, končan pa je bil z zavrnilno sodbo, ki je prav tako postala pravnomočna 1. 10. 2013. Navedena upravna spora, v zvezi s katerima je bila prosilcu (tožniku) z odločbo Bpp 171/2013, ki jo je izpodbijal v upravnem sporu I U 1635/2013, zavrnjena dodelitev BPP, sta bila torej pravnomočno končana že pred 28. 10. 2013, ko je prosilec vložil tožbo v upravnem sporu I U 1635/2013. Ker je s tem prenehala prosilčeva potreba za pridobitev BPP za navedena upravna spora, je posledično odpadel tudi njegov interes za upravni spor, v katerem je izpodbijana odločitev, da se mu BPP za tožbi v zadevah I U 1308/2013 in I U 1309/2013 ne dodeli. V zvezi z upravnim sporom zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 421/2013, ki je bil voden pod opr. št. I U 1341/2013, pa iz sklepa Upravnega sodišča v Ljubljani I U 1635/2013 izhaja, da je bil v tem upravnem sporu 23. 9. 2013 izdan sklep o zavrženju tožbe, zoper katerega se je tožnik pritožil. Navedeni upravni spor tako sicer v času vložitve tožbe v zadevi I U 1635/2013 (to je 28. 10. 2013) še ni bil pravnomočno končan, vendar pa je iz izreka izpodbijane odločbe razvidno, da je pristojni organ za BPP odločil zgolj o dodelitvi BPP v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ta postopek pa je bil z izdajo sklepa I U 1341/2013 z dne 23. 9. 2013 o zavrženju tožbe končan. Tako je tudi v tem primeru prosilčeva potreba za pridobitev BPP za navedeni spor prenehala z izdajo navedenega sklepa, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za postopek na prvi stopnji v zadevi I U 1341/2013 ne dodeli. Sodišče pa sicer ugotavlja, da iz U vpisnika Upravnega sodišča izhaja, da je bila prosilčeva pritožba zoper navedeni sklep I U 1341/2013 zavržena s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 434/2013 z dne 4. 12. 2013 in je torej tega dne postala pravnomočna.

Glede na navedene razloge sodišče sodi, da je bila s sklepom Upravnega sodišča I U 1635/2013 z dne 5. 12. 2013 tožnikova tožba utemeljeno zavržena, zato je njegovo pričakovanje, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To pa tudi pomeni, da je odločba Bpp 13/2014-2, v zvezi z izpodbijanjem katere je vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP, pravilna in da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP in so razlogi, s katerimi organ za BPP v izpodbijani odločbi utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil (glej 6., 7. in 8. točko obrazložitve izpodbijane odločbe). Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa za BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza, pač pa, kot navedeno, le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna. Sodišče pa glede na povedano nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

Glede predloga za taksno oprostitev v predmetni zadevi sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje. Zato sodišče o tem predlogu ni posebej odločalo.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).