Up-156/95

7.3.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. in M. K. ter I. K. iz G., ki jih zastopa B. V., odvetnik v C. na seji senata dne 7.3.1997

sklenilo:

Ustavna pritožba M. in M. K. ter I. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II Ips 74/94 z dne 12.7.1995 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniki so v zakonitem roku vložili ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno. Z izpodbijano sodbo naj bi jim bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pravica do sojenja pred zakonito ustanovljenim sodiščem iz prvega odstavka 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 9/92 - v nadaljevanju: MPDP) in pravica do pravičnega sojenja, zagotovljena v prvem odstavku 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP).

2.Pritožniki navajajo, da ima vsakdo pravico, da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, določenih z zakonom in sodnim redom. V konkretni zadevi naj bi bil revizijski senat nepravilno sestavljen, saj je bila sodnica poročevalka okrožna sodnica. Po mnenju pritožnikov je lahko sodnik poročevalec na Vrhovnem sodišču le sodnik Vrhovnega sodišča. S tem, ko je v konkretni zadevi bila sodnica poročevalka sodnica okrožnega sodišča, naj bi revizijsko sodišče grobo kršilo zgoraj navedene določbe Ustave, MPDP in EKČP. Prav tako naj bi bila podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

3.S kršitvijo pravice do pravične odškodnine za nematerialno škodo naj bi bila pritožnikom kršena tudi pravica do pravičnega sojenja. Menijo, da pravica do pravičnega sojenja vsebuje tudi pravico do pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vrhovno sodišče naj bi z izpodbijano sodbo kršilo določbo 200. člena Zakona o obligacijskih razmerijh (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 45/89 in 57/89) ter zgoraj navedeni določbi MPDP in EKČP.

B.

4.Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

Pravica do obravnavanja pred neodvisnim, nepristranskim in z zakonom ustanovljenim sodičem je zagotovljena tudi v prvem odstavku 14. člena MPDP in prvem odstavku 6. člena EKČP.

5.Na podlagi 40. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) in 68. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94) je lahko okrajni ali okrožni sodnik dodeljen ne delo na Vrhovnem sodišču. Zakon o sodiščih tudi določa, da takšni sodniki sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov Vrhovnega sodišča, ne morejo pa sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti Vrhovnega sodišča.

6.V obravnavani zadevi pritožnikom ni bila kršena pravica do obravnavanja pred z zakonom ustanovljenim sodiščem, kot to zmotno menijo pritožniki, saj je bil senat Vrhovnega sodišča sestavljen v skladu z zakonom. Tudi sodelovanje okrožne sodnice, ki je v zadevi poročala, je v skladu z zgoraj navdenimi zakonskimi določbami.

7.Pritožniki uveljavljajo tudi kršitev pravice do pravične obravnave, vsebovane v prvem odstavku 14. člena MPDP in prvem odstavku 6. člena EKČP.Ta pravica naj bi jim bila kršena z določitvijo nepravične odškodnine za nepremoženjsko škodo, kar naj bi bilo tudi v nasprotju z 200. členom Zakona o obligacijskih razmerijh.

8.Določitev pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo nedoločenega pravnega pojma "pravična denarna odškodnina", vsebovanega v prvem odstavku 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in torej uporabo materialnega prava.

Ustavno sodišče pa ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali so sodišča v pravdnem postopku pravilno uporabila materialno pravo. Pravica do pravične obravnave zagotavlja enako obravnavanje strank v postopku, predvsem pravico strank do predlaganja dokazov, do vpogleda v spis, do kontradiktornosti postopka in drugih procesnih jamstev. Tovrstnih kršitev v postopku pritožniki ne uveljavljajo.

9.Ker z izpodbijano sodbo pritožnikom očitno niso bile kršene zatrjevane pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj ter sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.

Predsenik senata

mag. Janez Snoj