Jedro

Določilo prvega odstavka 58. člena ZIZ je le procesne narave in opredeljuje pravno posledico, da dolžnikovih trditev ni potrebno dokazovati. Nikakor pa ne določa postopkovne posledice, da sodišče avtomatično ugodi dolžnikovemu ugovoru, kot je storilo sodišče prve stopnje, ne da bi ugovor vsebinsko presodilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo razveljavilo in postopek zavarovanja ustavilo, razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja in naložilo upniku povrnitev dolžnikovih ugovorih stroškov v višini 173,33 EUR.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo sprejete odločitve, saj je le povzelo ugovor, ni pa navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. Upnik je k predlogu za izdajo predhodne odredbe priložil številne listinske dokaze iz katerih izhaja, da je odredba utemeljena. Sodišče prve stopnje navedb dolžnika ni presojalo niti glede vprašanja, ali je sploh obrazložen. Podaja svojo dokazno oceno predloženih listin in trditve za utemeljitev predloga. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da niso podani pogoji za izdajo predhodne odredbe. Predvsem opozarja, da ima upnik majhno terjatev, dolžnik pa razpolaga z dovolj premoženja za poplačilo. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zadostilo standardu jasne, izčrpne in razumljive obrazložitve, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Že zato je sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Upnik ima prav, da je sodišče prve stopnje zgolj povzelo vsebino ugovora, ne da bi se do vsebine določno opredelilo; na način, da bi zavzelo stališče, katera so glede na zakonske pogoje za izdajo predhodne odredbe, odločilna dejstva kot podlaga sprejete odločitve. Sodišče prve stopnje se je le še sklicevalo na določilo prvega odstavka 58. člena ZIZ, da zaradi neaktivnosti upnika, ki ni podal odgovora na ugovor, dolžnikove navedbe štejejo za resnične. Navedeno določilo je le procesne narave in opredeljuje pravno posledico, da dolžnikovih trditev ni potrebno dokazovati. Nikakor pa ne določa postopkovne posledice, da sodišče avtomatično ugodi dolžnikovemu ugovoru, kot je storilo sodišče prve stopnje, ne da bi ugovor vsebinsko presodilo.

7. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. in 23. členu Ustave RS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, ki v postopku ni uspela, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.1 Navedeno stališče ni le odraz pravice do izjave in pravice do pritožbe, ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavnopravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.2 Obravnavana neustrezna obrazložitev ne omogoča preizkusa miselnega toka sodnika pri sprejemanju pravne odločitve, kar je temelj, ne samo učinkovitega izvrševanja pravice do pritožbe, ampak tudi odstranitvi dvoma, da sodnik morda ni odločal na pamet.3 Ustavna zahteva obrazloženosti sodne odločbe je uveljavljena tudi v izvršilnem postopku.4

8. Ker je že podana kršitev navedenega ustavnega procesnega jamstva, sodišče druge stopnje ni presojalo vsebinske pravilnosti izpodbijane odločitve, tako bo sodišče prve stopnje v novem postopku še vedno lahko sprejelo enako odločitev, le da bo ta morala biti ustrezno obrazložena. Pri tem se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tako do upnikovih trditev, kot tudi dolžnikovih trditev, ki jih bo sicer štelo za resnične. Do vseh trditev strank se bo moralo pravno opredeliti glede na zakonske pogoje za izdajo predhodne odredbe (257. člen ZIZ). Ker bo utemeljeno opustilo dokazni postopek, bo lahko izpustilo le dokazno oceno, v vsem ostalem pa bo morala odločitev dosegati enak standard obrazloženosti, ki se običajno zahteva pri sprejemu vsebinske odločitve o ugovoru.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj Odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010. 2 Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. 3 Glej 7. točko navedenega ločenega mnenja. 4 USRS Odločba Up-1298/18, 9. 5. 2019.