Jedro

V skladu s 4. odst. 39. člena SZ morata stranki skleniti najemno pogodbo v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. V takem primeru lahko najmodajalec zahteva izpraznitev stanovanja ne glede na odpovedne razloge iz 53. člena SZ.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o stroških spremeni tako, d se glasi: "Toženca sta nerazdelno dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 35.161,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje v 15 dneh, da ne bo izvršbe." V ostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem toda nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku, ter toženima strankama naložilo, da sta se dolžna skupaj z otrokoma izseliti iz stanovanjskih prostorov tožničinega trisobnega stanovanja v tristanovanjski vrstni hiši in iz stanovanjskih prostorov izprazniti tudi njune stvari v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe. Prvostopno sodišče je pravdne stroške odmerilo na 42.961,00 SIT, ki sta jih toženca dolžna nerazdelno povrniti tožnici skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v 15 dneh od izdaje sodbe.

Proti sodbi se je pravočasno pritožila prvotožena stranka, M.K. iz pritožbenega razloga zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da stroške redno poravnava, v dokaz pa lahko priloži fotokopije računov. Iz stanovanja sta se z izvenzakonsko partnerko pripravljena izseliti, ko bosta dobila drugo stanovanje od Stanovanjskega sklada. Ker po njegovem navedbe v sodbi niso resnične predlaga, da naj sodišče napravi uradne poizvedbe na Kliničnem centru o dejanskih poškodbah tožnice, pribavi pa naj tudi potrdila o intervencijah policije in potrdila s strani CSD ter zasliši priče. Pritožuje se glede stroškov postopka, saj meni, da so stroški tožničinega odvetnika previsoki.

Pritožba je delno utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe je sodišče ugotovilo, da očitki toženca glede nepopolno oz. nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ne držijo. Prvostopno sodišče je pravilno sledilo izpovedbi toženca, da toženec stroškov ni plačeval. Toženec je namreč najprej zatrjeval, da je denar za plačilo stroškov dajal tožnici, od katere ni zahteval nobenih potrdil, nato pa je na glavni obravnavi predložil štiri fotokopije računov plačanih na Elektru Ljubljana. Tako je toženčeva navedba v pritožbi tudi v nasprotju z njegovo izjavo. Tudi glede poškodb tožnice sodišče povsem logično sledi izpovedbi tožnice, ker je neverjetno, da bi si ta sama zadala poškodbe, kot izhajajo iz zdravniških potrdil. Tudi drugostopno sodišče šteje dejstvo, da je tožnico poškodoval prav toženec, za dokazano, zato ni potrebe, da bi sodišče pribavilo še potrdila o intrvencijah policije in potrdila Centra za socialno delo. Toženec tudi ne navaja, katere priče naj bi sodišče še zaslišalo.

Ne glede na to pa odločba pravilno temelji na ugotovitvi, da gre med strankama za najemno razmerje in bi morala biti med njima sklenjena najemna pogodba v pismeni obliki. Ker take pogodbe ni bilo, je najem ničen. Že iz tega razloga je bilo torej potrebno ugoditi tožbi.

Utemeljeno pa se toženec pritožuje proti stroškovnemu izreku, ki ga je drugostopno sodišče spremenilo, tako da je stroške postopka ponovno odmerilo na 35.161,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Znižalo je število priznanih točk za sestavo tožbe z dne 11.12.1992 na 120 točk; za naroke, ki so bili preloženi dne 24.5.1993, 21.6.1993 in 5.7.1993 na 30 točk za posamezen narok; za pripravljalni spis z dne 23.7.1993 na 90 točk in za razprave z dne 1.9. in 15.9.1993 na 60 točk za posamezen narok. Stroški so bili tako odmerjeni v skladu z Tarifo o odvetniških storitvah in Zakonom o sodnih taksah.

Pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in niti zmotne uporabe materialnega prava, na kar mora drugostopno sodišče paziti po uradi dolžnosti. Sodišče je zato v ostalem pritožbo zavrnilo in razen izreka o stroških, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Določba Zakona o pravdnem postopku je uporabljena na podlagi 1. odst.4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustane listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).