Jedro

148. člen Stanovanjskega zakona kot predhodna določba ne določa samostojnega ali dodatnega razloga za utemeljeno odklonitev privatizacijske prodaje stanovanja (sklep VS RS opr. št. II Ips 139/98 v Zbirki odločb VS 1999 str. 239). Razlog za odklonitev prodaje, ki bi lahko prišel v obravnavani zadevi v poštev, vsebuje drugi odstavek 128. člena SZ.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopanja se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za prodajo stanovanja v hiši ... tožniku pod pogoji, ki jih določa Stanovanjski zakon za privatizacijo. Ugotovilo je, da tožnikova mati, ki je bila imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju, gradi hišo. Zato ima tožena stranka na podlagi 148. člena Stanovanjskega zakona pravico odkloniti prodajo stanovanja tožniku.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopno stališče, da bosta tožnikova starša, ki sta solastnika zemljišča, na katerem gradita hišo, skupaj do 22/28, lahko uredila lastninsko stanje in s tem izpolnila pogoj za pridobitev lokacijskega dovoljenja.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje, oziroma spremeni izpodbijano sodbo in odloči v korist tožeče stranke. Podrobno opisuje razloge, zaradi katerih se gradnja ne nadaljuje. Zaradi neurejenega lastninskega stanja tožnikova strša ne moreta pridobiti lokacijskega dovoljenja. Meni, da se ni mogoče sklicevati na drugi odstavek 148. člena Stanovanjskega zakona.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Ko je revizijsko sodišče odločalo prvič, je s sodbo opr. št. II Ips 980/94 z dne 20.6.1996 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno. Nato je Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi tožeče stranke razveljavilo navedeno sodbo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo odločanje. Svojo odločitev je oprlo na stališče, da 148. člen Stanovanjskega zakona kot prehodna določba ne določa razlogov za zavrnitev prodaje stanovanja, temveč le napotuje na 128. člen tega zakona, s tem pa na 60. člen in morda 7. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih. Navedlo je, da je taka pravilna sodna praksa, od katere je izpodbijana sodba odstopila brez ustreznega pojasnila.

Sodna praksa je res sprejela stališče, da 148. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) kot prehodna določba ne določa samostojnega ali dodatnega razloga za utemeljeno odklonitev privatizacijske prodaje stanovanja (sklep VS RS opr. št. II Ips 139/98 v Zbirki odločb VS 1999 str. 239). Razlog za odlonitev prodaje, ki bi lahko prišel v obravnavani zadevi v poštev, vsebuje drugi odstavek 128. člena SZ, ki določa, da lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, skladno z določbami Zakona o stanovanjskih razmerjih. Odpoved stanovanjskega razmerja v zvezi z gradnjo hiše ureja tretji odstavek 60. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih. V tej zadevi bi bilo torej pravilno treba presoditi ugovor tožene stranke na podlagi drugega odstavka 128. člena SZ v zvezi s 60. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih.

Tožena stranka se sicer ne sklicuje na 128. člen SZ, vendar navaja okoliščine, ki vsebinsko pomenijo ugovor v smislu te določbe. V dosedanjem postopku so vsa tri sodišča presojala ugovore tožene stranke na podlagi drugega odstavka 148. člena SZ kot samostojne podlage za odklonitev zahtevka za privatizacijsko prodajo stanovanja. To je napačno, ker 148. člen kot prehodna določba zgolj napotuje na 128. člen, ki določa razloge za odklonitev prodaje. Zaradi takega napačnega materialnopravnega pristopa pa ni bilo ugotovljeno dejansko stanje, od katerega je odvisna uporaba drugega odstavka 128. člena SZ, ki ga tožena stranka smiselno zatrjuje. Zato je podan razlog za razveljavitev izpodbijanih sodb po drugem odstavku 395. člena ZPP. V nadaljevanju postopka bo treba ugotoviti, ali je glede na ugotovljeno gradnjo hiše podan odpovedni razlog po 60. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih in s tem zatrjevani razlog za utemeljeno odklonitev prodaje stanovanja po drugem odstavku 128. členu SZ.

Glede na navedeno je revizija tožeče stranke utemeljena (drugi odstavek 395. člena ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.