Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
26.2.1998
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. K. iz I. g., ki jo zastopa odvetniška družba Č. o.p. iz G. na seji senata dne 26. februarja 1998
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. K. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 580/95 z dne 19.6.1996 v zvezi s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. D 79/94 z dne 24.2.1995 se ne sprejme v obravnavo.
A.
1.Pritožnica ni uspela s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče v ponovnem zapuščinskem postopku razdelilo denacionalizirano zapustničino premoženje med zakonite dediče, ker je ugotovilo, da zapustnica s tem premoženjem ni izrecno oporočno razpolagala.
2.Ta sklep izpodbija pritožnica, ker meni, da ji krši človekovo pravico iz 33. člena Ustave, torej pravico do zasebne lastnine in dedovanja.
3.Pritožnica utemeljuje svojo pritožbo s stališčem, da je sodišče 81. člen Zakona o denacionalizaciji razlagalo neživljenjsko, a tudi nepravilno, saj bi moralo - potem ko je nekoč podržavljeno premoženje vrnjeno upravičencu - ravnati po prvem odstavku 84. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in kasnejši), po katerem je treba oporočna določila razlagati predvsem po pravem oporočiteljevem namenu, in ne (samo) po 81. členu Zakona denacionalizaciji.
4.Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.
5.Pravica do dedovanja (33. člen) je po svoji naravi taka človekova pravica, da jo je mogoče uresničevati le na način, predpisan z zakonom (drugi odstavek 15. člena in drugi odstavek 67. člena Ustave).
6.Dedovanje ureja predvsem Zakon o dedovanju, ki je za to področje splošni zakon, in nekaj posebnih zakonov. Dedovanje denacionaliziranega premoženja ureja deloma Zakon o denacionalizaciji. S tem, ko je v obravnavanem primeru uporabilo določbo 81. člena Zakona o denacionalizaciji, ki priznava le izrecno oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem, sodišče ni moglo zagrešiti očitane kršitve človekove pravice. Zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavanje.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata
mag. Janez Snoj