Jedro

Ni pomembno, da je tožnik pri izpolnjevanju vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pozabil, da je žena lastnica večvrednostnih papirjev, niti, da gre za majhno vrednost tega premoženja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od vrednosti zatajenega premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 605/2008. V obrazložitvi odločbe Organ za BPP navaja, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedeni pogoj se v skladu z določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo, organ pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc. V primeru, če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke, organ vlogo zavrne, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožnik je v vlogi navedel, da ni lastnik oz. solastnik kmetijskih ali gozdnih zemljišč ter da ni imel katastrskega dohodka. Enako je navedel tudi za svojo ženo A.A. Organ pa je opravil poizvedbe glede lastništva nepremičnin ter je na podlagi vpogleda v register geodetske uprave in zemljiške knjige ugotovil, da je tožnik lastnik parc. št. 1521/0 k.o. ..., ki v naravi predstavlja travnik ter solastnik parc. št. 1520/0, ki v naravi predstavlja njivo, stanovanjsko stavbo, gospodarsko poslopje in dvorišče. Prav tako je ustvaril katastrski dohodek, ki je za obdobje treh mesecev znašal 3,38 EUR. Za tožnikovo ženo pa je ugotovil, da je lastnica parc. št. 1125/146 k.o. ..., ki v naravi predstavlja njivo, parc. št. 1125/197 iste k.o., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo in dvorišče ter do 1/2 parc. št. 1520/0 k.o. ..., ki v naravi predstavlja njivo, stanovanjsko stavbo, gospodarsko poslopje in dvorišče. Prav tako je ustvarila katastrski dohodek v višini 3,54 EUR. Razen tega je imenovana tudi lastnica 32 vrednostnih papirjev X., 91 vrednostnih papirjev Y. in 106 vrednostnih papirjev Z. Tožnik je tako v svoji vlogi navedel neresnične podatke glede lastništva kmetijskih zemljišč, katastrskega dohodka ter vrednostnih papirjev, zato je tožena stranka njegovo vlogo na podlagi 20. člena ZBPP zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je v vlogi navedel lastništvo hiše, v kateri živijo. Za ženo je navedel, da ni lastnica nepremičnine na Polzeli, ker jo je z darilno pogodbo podarila otrokoma. Navedena pogodba pa ni notarsko overjena, prav tako ni urejen vpis v kataster, ker imajo velike finančne težave. Vrednostne papirje pa je pozabil navesti, saj je njihova vrednost okoli 100,00 EUR. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel le, da sta z ženo solastnika stanovanjske hiše, v kateri živita, ni pa navedel lastništva drugih nepremičnin, katastrskega dohodka ter vrednostnih papirjev. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka vpogledala v register geodetske uprave ter v zemljiško knjigo ter ugotovila, da sta tožnik in njegova žena lastnika še tudi drugih nepremičnin in sicer kmetijskih zemljišč in stanovanjske hiše, v kateri družina ne živi. Iz naslova kmetijskih zemljišč imata tudi tožnik in njegova žena katastrski dohodek. Prav tako je iz evidence KDD tožena stranka ugotovila, da je tožnikova žena lastnica več vrednostnih papirjev. Navedena dejstva pa tudi po presoji sodišča potrjujejo pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove žene. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti za odločitev niso pravno relevantni. V zadevi tako ni pomembno, da je tožnik pozabil, da je žena lastnica večvrednostnih papirjev, niti, da gre za majhno vrednost, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Sodišče tudi ni sledilo ugovoru, da ni vedel za navedene vrednostne papirje, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od vsakega povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženje. V zvezi z lastništvom hiše v Polzeli pa tožnik sam priznava, da navedena pogodba, katere sklenitev niti ni izkazal, ni bila realizirana v zemljiški knjigi, torej je tožnikova žena še vedno lastnica sporne nepremičnine.

Ker je v zadevi bistveno, da je tožnik zamolčal podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, je sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).