Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skušalo situacijo uskladiti tako, da je kot lastnika kleti ugotovilo tisto osebo, ki je klet v času izdelave izvedenskega poročila in še prej tudi dejansko uporabljala. Vendar sodišče s to namero ni seznanilo udeležencev postopka, pa tudi iz izvedenskega poročila ni bilo razvidno, da bo sodišče tako ravnalo. Naneslo je, da so pritožniki v vmesnem času od prejema izvedenskega poročila do izdaje sklepa (ali pa vložitve pritožbe) preselili svoje stvari v kleteh tako, da so uskladili dejansko rabo kleti z zemljiškoknjižnim stanjem, kakršno je bilo, ko so še obstajali enotni posamezni deli.

Izrek

I. Pritožba udeleženke Mestne občine ... se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožbi udeleženk A. A., B. B. in udeleženca C. C. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se druge alineje III., IV. in V. točke izpodbijanega sklepa sedaj pravilno glasijo: »Ugotovi se, da je posamezni del 000-403 last A. A., EMŠO: ..., do 1/1; ugotovi se, da je posamezni del 000-407 last B. B., EMŠO: ..., do 1/1; ugotovi se, da je posamezni del 000-405 last C. C., EMŠO: ..., do 1/1.«

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je za v uvodu sklepa navedene stavbe dokončno vzpostavilo etažno lastnino ter ugotovilo, da je v zemljiški knjigi že vpisana nedokončana etažna lastnina (I. In II. točka izreka; nista predmet pritožb); ugotovilo etažne lastnike posameznih delov 000-402 do 000-407 (tri stanovanja in tri kleti), pri čemer je ugotovilo, da je A. A. lastnica stanovanja -402 in kleti -405, B. B. lastnica stanovanja -406 in kleti -403, C. C. pa lastnik stanovanja -404 in kleti -405 (III. do V. točka izreka); ugotovilo posebne skupne dele stavbe (VI. točka izreka; ni predmet pritožb) in splošne skupne dele stavbe (VII. točka izreka; pritožbeno sporna je le parc. št. 212/3, k. o. X); ugotovilo idealne deleže solastnine na splošnih skupnih delih in odredilo zemljiškoknjižne vpise po uradni dolžnosti (VIII. in IX. točka izreka; niso pod pritožbo).

2. Zoper sklep so se pritožili Mestna občina ... (MO) in tri fizične osebe, za katere je bilo v III. do V. točki izreka ugotovljeno lastništvo stanovanj in kleti.

3. MO v pritožbi izpodbija VII. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katero je bil kot splošni skupni del določeno zemljišče parc. št. 212/3. Med drugim navaja, da je navedena parcela zaključek izhodnega jaška – zasilni izhod iz zaklonišča z ID znakom 000-399, za katero (zaklonišče) je sodišče v izpodbijanem sklepu v VI. točki pravilno ugotovilo, da gre za posebni skupni del, ki pripada vsakokratnim etažnim lastnikom prostorov Vrtca na naslovu ...., ki je v lasti pritožnice. Zaklonišče z ID znakom 000-399 je v izključni uporabi vrtca in ima svoji izhodni jašek, ki se zaključi na parceli 212/3. Zaklonišče in posledično izhodni jašek sta dostopna le iz vrtca, zato bi morala biti parcela 212/3 posebni skupni del v lasti vsakokratnega etažnega lastnika vrtca.

4. A. A., B. B. in C. C. se pritožujejo zoper III. do V. točko izreka in med drugim navajajo, da so v teku postopka preselili vsebino kleti tako, da se je dejanska raba kleti ujemala z zemljiškoknjižnimi podatki. A. A. sedaj uporablja klet z ID znakom 000-403, B. B. klet z ID znakom 000-407 in C. C. klet z ID znakom 000-405. Predlagajo, da se sklep popravi tako, da bo tudi v zemljiški knjigi lastništvo usklajeno z dejansko rabo, kar je bil tudi namen obravnavanega sklepa.

5. Nasprotni udeleženec je odgovoril na obe pritožbi in med drugim navedel, da nihče od pritožnikov ni nasprotoval poročilu sodne izvedenke. Pritožbi navajata nova dejstva in dokaze, za katere velja prekluzija. Parcela št. 212/3 je zemljišče pod stavbo, ki že po naravi stvari ne more pripadati zgolj določenim delom stavbe, temveč le stavbi kot celoti.

6. Na pritožbo je odgovorila tudi izvedenka geodetske stroke D. D., ki je navedla, da je iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb razvidno, da je parcela 212/3 zemljišče pod stavbo, ki predstavlja splošni skupni del stavbe.

7. Pritožba MO ni utemeljena, pritožba fizičnih oseb pa je utemeljena.

Glede pritožbe MO:

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenka geodetske stroke D. D. podala izvedensko poročilo z dne 27. 7. 2020 (red. št. 74, list. št. 136 do 150), ki je bilo vročeno vsem udeležencem, vendar nihče od pritožnikov na izvedensko poročilo ni podal pripomb. V poročilu je (3. točka na drugi strani) jasno zapisano, da sta oba izhoda iz zaklonišča (med drugim sporna parcela 212/3) opredeljena kot zemljišče pod stavbo. To pa je vedno skupni del zgradbe, namenjen skupni rabi (vseh) etažnih lastnikov (prim. tretji odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika1 in tretji ter četrti odstavek 3. člena Stanovanjskega zakona2). Pritožnica ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sporna parcela 212/3 zemljišče pod stavbo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) obrazloženo ne izpodbija, poleg tega tudi ni nasprotovala jasni ugotovitvi tega statusa v izvedenskem poročilu D. D. 9. Sodišče prve stopnje je v postopku vzpostavitve etažne lastnine ali določanja pripadajočega zemljišča dolžno strankam vročiti izvedensko poročilo v izjavo. Vročitev ni sama sebi namen, temveč služi temu, da lahko stranke pravočasno opozorijo na nepravilnosti, napake ali življenjsko neprimerne rešitve, sodišče pa nato v nadaljevanju postopka pripombe na izvedensko delo upošteva, kolikor je to možno, ali pa jih argumentirano zavrne. V obravnavanem primeru pritožnica MO ni nasprotovala ugotovitvi izvedenke, da je sporna parcela – izhod iz zaklonišča – zemljišče pod stavbo (in glede na jasne zakonske določbe bi morala vedeti, da je zemljišče pod stavbo lahko le splošni skupni del stavbe), zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno uveljavljanje, da naj bi šlo za posebni skupni del, ki služi le vrtcu, nedovoljena pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4). Poleg tega pa pritožnica s pritožbo ne bi mogla uspeti tudi zato, ker obrazloženo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sporna parcela zemljišče pod stavbo.

10. Ker v zvezi z izpodbijanim delom ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih (350. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo MO zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Glede pritožbe udeležencev A. A., B. B. in C. C.:

11. V zvezi s to pritožbo sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v izvedenskem poročilu izvedenka D. D. ugotovila, kateri od pritožnikov ima katero klet »v uporabi,« vendar v zvezi s tem ni napravila nobenih zaključkov glede lastništva posameznih kleti (kar je tudi pravilno, saj gre za pravno vprašanje, ki ga rešuje sodišče). Iz spisa je razvidno, da so trije posamezni deli (000-208, 000-228, 000-241) bili v preteklosti samostojne zemljiškoknjižne enote, ki so (vsaka od treh) obsegale stanovanje in pripadajočo klet. V tem postopku se je vsaka od teh treh nepremičnin razdelila na dve samostojni enoti – stanovanje in klet, tako da klet ni več del stanovanja, temveč samostojna nepremičnina. Dejanska uporaba kleti v preteklosti ni ustrezala zemljiškoknjižnemu lastništvu: zemljiškoknjižni lastnik stanovanja ni uporabljal njemu pripadajoče kleti, temveč neko drugo. To stanje, ko dejanska raba ni ustrezala zemljiškoknjižnemu lastništvu kleti, je vladalo prav med tremi pritožniki.

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skušalo situacijo uskladiti tako, da je kot lastnika kleti ugotovilo tisto osebo, ki je klet v času izdelave izvedenskega poročila in še prej tudi dejansko uporabljala. Vendar sodišče s to namero ni seznanilo udeležencev postopka, pa tudi iz izvedenskega poročila ni bilo razvidno, da bo sodišče tako ravnalo. Naneslo je, da so pritožniki v vmesnem času od prejema izvedenskega poročila do izdaje sklepa (ali pa vložitve pritožbe) preselili svoje stvari v kleteh tako, da so uskladili dejansko rabo kleti z zemljiškoknjižnim stanjem, kakršno je bilo, ko so še obstajali enotni posamezni deli z ID znaki -208, -228, -241. 13. Sedanja situacija, ko kljub najboljšim namenom in prizadevanjem tako sodišča kot pritožnikov dejanska uporaba kleti še vedno (že spet) ni usklajena z lastništvom, je pravzaprav posledica nesporazuma. Pritožniki niso podali pripomb na izvedensko poročilo, ker očitno niso nasprotovali ugotovljenemu pravnemu stanju kleti, temveč so se mu hoteli prilagoditi s svojim ravnanjem. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kljub temu, da pritožniki niso podali pripomb na izvedensko poročilo, njihovi pritožbi potrebno ugoditi. Ne gre za pritožbeno novoto v strogem smislu 337. člena ZPP, saj pritožniki niso mogli vedeti, da namerava sodišče prve stopnje spreminjati lastništvo posameznih kleti, da bi uskladilo dejansko rabo z zemljiškoknjižnim stanjem, zato tudi niso mogli vedeti, da je njihovo realno dejanje (selitev stvari) dejstvo, ki je za postopek pomembno in bi ga morali zatrjevati pred sodiščem. V tem delu je bil izpodbijani sklep zanje odločba presenečenja. Poleg tega je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi, da s spremembo sklepa, kot predlagajo pritožniki, ne bo poseženo v pravice tretjih oseb.

14. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbi udeležencev A. A., B. B. in C. C. ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ. 2 Uradni list RS, št. 79/2003 in nadaljnji, v nadaljevanju SZ-1. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.