Jedro

Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.

Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi potrditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 4. 2006, opr. št. Dn 14499/2003. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta predlagatelja in navajata, da so druga stanovanja v istem zemljiškoknjižnem vložku uspešno vpisana z institutom zaznambe, da se za rešitev konkretne zadeve uporablja Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95 do 58/2003; v nadaljevanju ZZK) ter da je zemljiškoknjižni referent pravilno predlog obravnaval kot vpis lastninske pravice. Pritožbenemu sodišču tako predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. odstavku 246. člena določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo pravilno, ko je pri odločanju o vpisu na podlagi konkretnega predloga uporabilo ZZK-1 in ne ZZK, čeprav tudi slednji, kot pravilno ugotavljata pritožnika, ne predvideva drugačne vsebinske rešitve zadeve.

Prvi odstavek 63. člena ZZK-1 določa, da je zaznamba glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako ZZK-1 v 22. členu na podlagi 63. člena našteva pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da med pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.

Prvi odstavek 125. člena ZZK-1 nadalje določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o zahtevanem vpisu v konkretni zadevi vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis. Ob tem ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike.

Nazadnje pritožbeno sodišče opozarja, da kljub nekaterim uspelim zaznambam stanovanj in lastninskih pravic v istem zemljiškoknjižnem vložku, te osebe, na katere je zaznamovana lastninska pravica, niso pridobile lastninske pravice na zaznamovanem stanovanju, saj se pravica na nepremičnini pridobi le s vknjižbo (39. člen ZZK-1) kot posebno vrsto vpisa v zemljiško knjigo, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Predlagatelja imata tako še vedno možnost predlagati edini mogoč ter pravilen vpis, in sicer vknjižbo lastninske pravice.

Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo pritožnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa, saj niso bili podani niti pritožbeni razlogi, ki jih uveljavljata predlagatelja, niti tisti, ki jih sodišče upošteva po uradni dolžnosti.